PD Kum Trbovlje

Gozdovi

Večji del področja pokrivajo gozdovi. Strma pobočja nad Savo so porasla z listnatim gozdom, uveljavljata se zlasti združbi črnega gabra in bukve ter bukve in kresničevja. Rastlinska združba dobi ime po najbolj značilnih rastlinskih vrstah, ki jo tvorijo.

Nad 600m n.v. uspevajo podgorski gozdovi, v katerih prevladuje bukev. Na apnenčasti podlagi se je razvila predvsem združba konopnice in bukve.

Zlasti na področju Lontovža se med bukev in druge listavce širi smreka, nekaj je tudi še jelke. Smreko so pred leti precej sadili, danes pa zarašča višje ležeče travnike, katerih košnja se opušča.

Poseben čar dajejo spomladanskemu gozdu ilirsko-dinarske vrste, zlasti tevje, spomladanska torilnica in lipica ali alpski vimček, ki tvorijo habitatni tip ilirskega bukovega gozda. To je habitatni tip, katerega ohranjanje je v interesu Evropske skupnosti. Podgorske gozdove tevja in bukve zamenjajo gorski gozdovi mrtve koprive in bukve. Podrast v tej združbi predstavljajo predvsem podzemke (geofiti), s čebulico, gomoljem ali koreniko, kot so spomladanski veliki zvonček ali kronca, votli petelinček, navadna polžarka, dvolistna morska čebulica, čemaž.

Spomladi je področje med Lontovžem in Kumom polno belih kronc in prav zaradi njih je izlet na Kum v marcu ali aprilu res čudovit! Na južnem in vzhodnem pobočju Kuma uspeva tudi mali zvonček.