Izhodišče naše ture je športni park Tiha dolina na Predmeji. Od tu krenemo preko Korenine po zgledno markirani poti v smeri Golkov. Pot je skoraj popolnoma kopna skoraj do vrha. Z vrha se vračamo v smeri Iztokove koče. Tu pa nas na enem delu preseneti strmina z južnim snegom, kar zahteva kar nekaj previdnosti in male derezice bi še kako prišle prav. Od koče sestopam na Kozarnice.
Na Notranjskem, v deželi Martina Krpana, je Sv. Trojica s svojimi 1106 m višine eden izmed najlepših razglednikov v tem delu naše dežele. Dviga se nad Pivško kotlino in ob lepem vremenu seže oko vse do Dolomitov in z malo sreče se v dolini lesketa presihajoče Petelinjsko jezero. No, mi te sreče nismo imeli, jezero je bilo osušeno, daljni razgledi so bili v kopreni, bila pa je jasnina in zato lepih razgledov ni manjkalo. Toplo spomladansko sonce je na vso moč pošiljalo svoje žarke na zemljo, a ga je notranjska burja premagala in nas prisilila, da smo nase navlekli vsa oblačila. Prijetno hojo po kraškem svetu so nam krasili gorski kosmatinci, ki so na osojnih pobočjih prilezli na plano sredi suhih trav. Vrh je opremljen z razgledno ploščo in spominskim obeležjem. Še posebej pa je zanimiva zgodba o v preteklosti porušeni cerkvi, ki jo sedaj domačini zavzeto obnavljajo. Za našo druščino in enega izmed nas pa je bil to še poseben dan in prav zaradi silnega vetra si bomo za vse življenje zapomnili edinstveno praznovanje jubilejne 70-letnice.
