Svečinske gorice so čudovit košček sveta v skrajnem zahodnem delu Slovenskih goric. Svečinska planinska pot vodi pohodnika po obronkih Svečinskih goric, objema vinograde in manjše zaselke, vodi mimo številnih vinogradniških kmetij, ponekod se dotika državne meje. Povprečni pohodnik jo prehodi v dveh dneh. Mi se je nismo lotili od začeta do konca, obiskali smo le nekaj čudovitih veduti s te poti.
Po precej vremensko burni noči in še kar kislemu in neprijaznemu jutru se odpeljemo proti vzhodu naše dežele in upamo, da se nam nebo zjasni.
Našo turo začnemo v Plaču, mimogrede pri Leberjevih nabavimo nekaj žlahtne kapljice in nadaljujemo do naše prve, 510 m visoke točke, do Plačkega vrha. Tu so leta 2000 domačini postavili 28 m visoki razgledni stolp. Še ena plohca rahlo poprha, a smo varno pod turističnim kozolcem. Sestopimo na drugo stran hriba in nadaljujemo do vinogradniškega muzeja Kebl, kjer nas sprejme Marija Radosavljevič, ki nas nato v nadaljevanju poti spremlja še v Grad Svečina. V prijetnem vzdušju nam pripoveduje o starih in sedanjih časih v Svečini in okolici. Medtem pa z neba izginjajo oblaki in sonce se nam že lepo nasmiha.
Z avtobusom nadaljujemo do pod Špičnika, nato pa se večina peš odpravi po osončeni »srčkasti« cesti do vrha, Špičnika, oz. do turistične kmetije Dreisiebner, kjer s ploščadi uživamo v razgledu po »srčku« in okolici. Sledi kosilo v domači gostilni in ogled njihove 150 m dolge kleti, kjer nam nekaj zanimivosti o kmetiji in vinogradništvu pove njihova »ta mlada« Andreja Dreisiebner.
Prijetno druženje nam popestrijo čudovite vedute Svečinskih goric, pokušanje dobre kapljice, duhovite šale in ubrano prepevanje nas, kumovcev.
