Monthly Archives: september 2024

Ob svetovnem dnevu turizma se je TRD Krajinski park Kum Dobovec pridružilo akciji »Beremo v gozdnih učilnicah«. Ob tej priliki so krajani na Dobovcu postavili knjigobežnico, otvoritev le-te pa pospremili s prisrčno otvoritveno prireditvijo, ki smo se je udeležili tudi planinci našega društva. Poslušali smo nekaj priložnostnih nagovorov, navdušili so otroci s pesmijo in recitacijo, zaključila pa je Jana s pesmijo Federica Garcie Lorce Mesečna romanca.

Kaj so knjigobežnice? To so hiške za izmenjavo knjig najrazličnejših oblik, ki jo postavimo v lokalno okolje in si tako zagotovimo stalno podarim-dobim knjižnico. Delujejo tako, da vanjo prinesemo knjige, ki smo jih že prebrali, potem pa vsakdo lahko tako knjigo brezplačno vzame, jo odnese domov in prebere, nato pa vrne nazaj v knjigobežnico. Lahko pa tja prinese drugo knjigo, ki je ne potrebuje več.

Taka knjigobežnica že vrsto let deluje tudi v planinskem domu na Kumu, na Dobovcu pa jo najdete na jasi ob Janezovem (Janez Knez) hramu.

Kot že vrsto let je tudi v letošnjem letu MDO Zasavja organiziral tradicionalno srečanje starejših planincev. Letošnji gostitelj je bilo planinsko društvo Litija. Shod planincev pa je bil 26. 9. 2024 v planinskem domu na Jančah. Zbralo se nas je kar lepo število starejših planincev in kljub deževno-meglenemu vremenu jih je večino prišlo vsaj nekaj poti peš, najbolj pridni pa kar iz Jevnice. Na začetku uradnega dela nas je pozdravila predsednica planinskega društva Litija. Lep govor o pomenu in koristi planinarjenja starejših planincev, ter prenosu njihovih izkušenj in znanja na mlajše rodove pa je imel predsednik MDO-ja gospod Jože Prah.  Ob igranju citer mlade citrarke  je bil zaključen uradni del. Prijetno druženje nas »penzičev« pa je ob hrani in pijači trajalo še kar nekaj časa. Udeležba PD KUM Trbovlje: Viki, Janez, Ivan, Marjan in Majda, ki je pripravila ta zapis in poskrbela za spominske fotke..

Do planine Kuk se vozimo polne štiri ure, zato se kar urno odpravimo proti Planini Razor. Že na izhodišču se razdelimo v ta hitre za na Vogel in na manj hitre za na Planino na Kalu. Še pred tem rešujemo Pepijevo zagato z doma pozabljenimi čevlji. Reši ga Marta, ki mu posodi svoje, sama pa natakne Pepijeve – nekaj namesto čevljev.

Ta hitri gremo po direktni poti na Vogel, nato prečimo greben do prevala Globoko in nato sestopamo na Planino Razor. Na grebenu piha, razgledi so lepi, le Triglav je v megli. Tik pod prevalom Globoko stoji bivak, ker si malce oddahnemo in si ogledamo bližnji bunker, nato pa se preko travnatih južnih strmali po udobno speljani poti spustimo do koče na planini Razor..

Druga skupina ubere počasnejši tempo in se s planine Razor po položni poti usmeri na Planino na Kalu, ki leži na JZ pobočju Tolminskega Migovca, na sedlu med njim in Grušnico. Do koče na planini Razor se vrnejo malo pred ta hitro skupino.

Domov grede se na planini Kuk pri pastirjih oskrbimo s sirom in skuto, potem pa brez postanka zdrvimo v Trbovlje.

Letos je srečanje varuhov gorske narave potekalo v nedeljo, 8. 9. 2024 na Gospodični pod Trdinovim vrhom. Srečali smo se tako čisto novi varuhi, ki so se sestali na Gospodični že prejšnji večer in imeli podelitev priznanj in že starejši varuhi, ki smo se jim pridružili naslednji dan na nedeljo. PZS je za vse nas organizirala voden ogled po učni poti Trdinov vrh. Pot se začne pri izviru Gospodična, nadaljuje do Trdinovega vrha – vmes si lahko ogledamo skalno steno, rastišče čemaža, gozdne plodove in gozdne metulje. Na Trdinovem vrhu smo imeli kratko pavzo nato pa smo nadaljevali na poti do pragozda. Ob poti smo videli veliko odmrlega drevja, postali smo ob kraju kjer je vodila gozdna železnica. Nadaljevali smo pot proti cerkvi sv. Miklavža. Pred Miklavžem smo šli skozi dišeči sadovnjak, kjer nam zadišijo stare vrste jabolk kot je carjevič. Tam smo si lahko ogledali cerkev nato pa nadaljevali pot do Gospodične. Že takoj smo ugledali oglarsko kopo. Res zanimivo, kdor je še ni videl goreti. Oglarji so nam povedali veliko novega, zanimivega o njej.  Po cesti smo nato nadaljevali pot do Gospodične kjer smo imeli skupno kosilo, ki je bil tudi zaključek našega druženja. Čudovita nedelja v družbi varuhov gorske narave. Zapisala Nataša Breznik, načelnica odsek za varstvo gorske narave pri PD Kum.

Izhodišče Senožeče, zdi se, kot od boga pozabljena vasica, pa vendar najdemo malo kavarnico za jutranji priboljšek. Dopoldanska sparina nas spremlja že ob vzponu, še dobro, da je večji del poti speljan po gozdu. Nikamor se nam ne mudi, saj smo vsi seniorju, za pot si vzamemo celi dve uri. Vrh sredi raztegnjene travnate planote nas pričaka v soncu, sparina pa dela kopreno in nam zakriva razglede. Obiščemo tudi cerkvico sv. Urbana, ki stoji 10 min. od vrha na robu planote. Po ustnem izročilu je tam stala cerkvica že v 13. stoletju, pa je zob časa opravil svoje, a so jo domačini izjemno lepo obnovili in je vredna ogleda in tudi kakega milodaru. Sestopamo po isti poti, pa nehote zaidemo na pot, ki pelje do sirarne. Tam se oskrbimo z ovčjim sirom in svežo vodo, nato pa se usmerimo na pravo pot in na izhodišču smo spet v dveh urah. Suhe trave in vmes le redko cvetje, v gozdu pa dišeče male ciklame naznanjajo, da se poletje počasi poslavlja.

Pohod po vseh zaselkih te vasi so že tretje leto pripravili krajani Ravenske vasi in njihova prostovoljska društva. Pohodniki so uživali v prelepi poznopoletni naravi, obogateni s kulturnim programom, z bogato kulinarično ponudbo ob poti in v pravi gasilski veselici v zaključku pohoda. Nekaj vtisov je ujela Majda Zupan.