V precej kislem vremenu smo skupaj z ostalimi zasavskimi planinci spet prehodili eno traso ZPP, od Izlak do Trojan. Pobudniki skupnih pohodov so sevniški planinci, ki vsakokrat predstavljajo glavnino pohodnikov. Vedno pa se jim z veseljem pridružimo tudi kumovci. Pravo presenečenje na cilju pa nam je pripravil župnik, ki nas je povabil v cerkev in kapelo in nam o Sveti gori povedal marsikaj zanimivega. Našo pot po ZPP bomo nadaljevali v naslednjem letu.
To turo smo načrtovali na pomlad, pa je prišla na vrsto šele na jesen. Za večino nas je bila pot neznanka, zato je imela Majda, naša preizkušena sredogorska raziskovalka pri tej turi glavno besedo. Začetek poti je na vrhu Trojanskega klanca, kjer se začne peš pot proti Dolinam, Golčaju in tudi proti Rebri. Pot je označena le do vrh Rebri, mi pa smo sestopali po grebenu vse do Kolovrata in nato po poti do Orehovice. Ta, drugi del poti ni označen in tudi pot je v zadnji strmini precej slabo uhojena. Ne pot ne kislo vreme nista skazila prešernega vzdušja deseterice, nas vztrajnih planincev. Pa še nekaj Majdinih vtisov s poti….
Po deževnem tednu in še vedno turobnem jutru se je nebo vendarle zjasnilo in nas na poti proti Ratečam razveselilo s prekrasno ožarjeno kuliso Julijcev in Karavank. Prvi sneg, ki je kar prekmalu bogato zasul naše gore, nas je odvrnil od prvotnega namena, da se povzpnemo na Trupejevo poldne, brezpotja na skoraj dvatisočaku nas niso prav veliko mikala. Raje smo si izbrali nekoliko nižjo Tromejo. Tudi tu nas je v zgornji polovici poti pričakala zimska idila, a pot je udobna in tudi vrh ni dosti višji od 1500 m. Nekaj meglic se je poigravalo v verigi od Škrlatice do Mangarta, na drugi strani pa se je nad Ziljsko dolino v sinjini kopal zasneženi Dobrač. In nekaj naših vtisov…
Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja. Ob tej priliki so krajani pripravili celodnevni dogodek, ki smo se ga z veseljem udeležili tudi planinci našega društva. Dopoldne smo se sprehodili na prijetni turi od Kovačka na Nebeško goro in skozi Ključevico nazaj do Kovačka. Spremljala sta nas tudi Jože Prah in Ljudmila Strahovnik, ki sta nam povedala marsikatero zanimivost. Marsikatero, še bolj skrito zanimivost pa nam je razkril Nejc, Rezkin vnuk, ki sedaj srčno skrbi za domačijo pri Kovačk. Po turi se je prileglo kosilo, izvrsten divjačinski golaž, ki so ga skuhali domači lovci. Nadaljevali smo s sajenjem kumljanskih češpelj. Predstavitev in zasaditev so opravili sadjarji – strokovnjaki iz drevesnice v Sopoti, mi pa smo bili deležni kar nekaj koristnih sadjarskih nasvetov. Nato je sledila še svečana prireditev v počastitev 20-letnice turističnega društva, v katerem je sodelovalo nekaj govornikov, kulturne točke so prispevali domači otroci, Kumljanci, ki so se združili v pevskem zboru in brhke country plesalke. V zaključku pa so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim članom društva. No, čisto za zaključek pa je bilo druženje ob živi glasbi zagotovo zelo živahno, le da nas zraven več ni bilo.
Kumljancem izrekamo čestitke ob njihovem jubileju z željo, da svoje delo uspešno nadaljujejo tudi v bodoče.
