Po deževnem tednu in še vedno turobnem jutru se je nebo vendarle zjasnilo in nas na poti proti Ratečam razveselilo s prekrasno ožarjeno kuliso Julijcev in Karavank. Prvi sneg, ki je kar prekmalu bogato zasul naše gore, nas je odvrnil od prvotnega namena, da se povzpnemo na Trupejevo poldne, brezpotja na skoraj dvatisočaku nas niso prav veliko mikala. Raje smo si izbrali nekoliko nižjo Tromejo. Tudi tu nas je v zgornji polovici poti pričakala zimska idila, a pot je udobna in tudi vrh ni dosti višji od 1500 m. Nekaj meglic se je poigravalo v verigi od Škrlatice do Mangarta, na drugi strani pa se je nad Ziljsko dolino v sinjini kopal zasneženi Dobrač. In nekaj naših vtisov…
