V začetku 20. stol. na Kumu ni bilo nobenega planinskega objekta. Na enem vrhu je stala cerkev Sv. Jošta (na tem mestu stoji sedaj oddajnik), na drugem pa cerkev sv. Neže in tik pod njo na južnem pobočju je stala mežnarija, v kateri pa so že takrat lahko dobili prigrizek redki planinci. Kasneje, leta 1930 je posavska planinska podružnica v tej mežnariji dobila v najem eno sobico, po 2. sv. vojni, natančneje 29.7.1947 pa je takratno Ministrstvo za kmetijstvo odločilo, da mežnarijo in depandanso dobi v last Planinsko društvo Trbovlje. Planinci so nato z udarniškim delom uredili okolico in pričeli z obnovo mežnarije oz. koče. Zamenjali so okna, vrata in streho in 5. sept. 1948 je bila koča slovesno odprta.
Takrat je v Trbovljah delovalo samo eno planinsko društvo, to je Planinsko društvo Trbovlje. Nato pa so se planinci odločili, da ustanovijo še eno planinsko društvo, to je Planinsko društvo Kum Trbovlje. To se je zgodilo 5. julija 1950 in to novo društvo je dobilo v last tudi kočo na Kumu.
Še istega leta na jesen pa so se odločili, da na Kumu postavijo novo kočo. Začela se je intenzivna akcija pridobivanja sredstev v denarju in materialu in pridobiti je bilo treba tudi ljudi, ki so znali graditi in ki so to svoje delo opravljali prostovoljno, brez plačila. V današnjih dneh si težko predstavljamo zanesenost planincev, ki so sleherni konec tedna namenili delu na Kumu, ki so ves gradbeni material tovorili z vozovi in mulami ali pa na svojih hrbtih in ki so vsa gradbena dela opravili s svojimi rokami in s skromnimi orodji. Uradna otvoritev nove koče je bila 4. avg. 1954, ko je bil na Kumu organiziran slavnostni prvi planinski dan na Kumu.
Ko je leta 1964 požar hudo uničil depandanso in celo cerkveno ostrešje, je njihova volja usahnila, vzniknila je celo misel o ukinitvi društva, a ne za dolgo. Planinci so spet »stopili skupaj«, in pod novim vodstvom potegnili voz naprej in društvena dejavnost se je nadaljevala. Planinski objekti so bili po požaru obnovljeni, društvo pa je v vseh naslednjih letih skrbelo, da je koča zadostovala vsem gradbenih in planinskim normam. Obnavljali in urejali so se gostinski prostori, spalni del, vodnjaki, urejeno je bilo centralno ogrevanje, sezidana nova krušna peč, pa zamenjava oken in spet je na vrsti streha in fasada in tako dalje in tako dalje, vse do današnjih dni.
Še nekaj letnic: v oktobru 1952 je na Kum speljana elektrika, istega leta je bila postavljena pod cerkvijo sv. Jošta smučarska skakalnica, do leta 1954 je bila postavljena nova sedanja koča, v zimi 1954/55 je bila zgrajena vlečnica »Damjanka«. V letu 1957 je bila na Kum speljana cesta in v letu 1960 je na mestu, kjer je stala cerkev sv. Jošta, zrasel RTV stolp, kar je hkrati pomenilo konec smučarije na Kumu. Obe napravi sta bili novim objektom v napoto in zato, žal, ukinjeni.