Za izletnika, ki ni navdušen nad asfaltom, je primernejša pot po Čebulovi dolini. Je zahtevnejša in daljša od prve, vendar bolj planinska. Tudi ta pot se prične pri savskem mostu, za prvim ovinkom pa kmalu skrenemo desno navkreber po stezi proti Završju. Približno eno uro hodimo po strmi gozdni stezi, nakar pridemo do travnikov »V Dolu« in kmetije Dolinšek. Nato se po zložni poti vzpenjamo po Čebulovi dolini, ki je ena najlepših hribovskih dolin v Zasavju. Leži pod slemenom Kozlove gore na zahodni strani in Lontovža ter Vodene peči na vzhodni. Na koncu doline je lesen križ – razpelo, ki je bilo obnovljeno v maju 2008. Ta kraj se imenuje Počivalnice (911 m n.v.).
Smerokaz in markacije nas usmerijo proti Kumu, levo pa lahko po gozdni cesti pridemo tudi v Lontovž. Proti Kumu nas spet vodi gozdna steza, ki se vije med večjimi kamni, kar je značilnost dinarskega sveta. Višje na ravnici so včasih kuhali oglje (Kopišče na Kalu). Tukaj se stezi priključi tudi pot od smučarske koče v Lontovžu. Iz doline Save pa do vrha Kuma potrebujemo okrog 4 ure hoda.
Ob poti nas spremlja različno rastlinstvo. V prvem delu na strmem pobočju listnat gozd, s praprotmi in šmarnicami v podrasti, potem negojeni travniki Čebulove doline in proti vrhu bukov gozd, v katerega se vrinja smreka. V zgornjem delu Čebulove doline uspeva travnik na nekoliko zakisanih tleh. Na to kažejo kisloljubne (acidofilne) vrste: vresje, borovnica, navadna arnika in srčna moč. Na nekaterih delih doline se košnja opušča in dolina se zarašča. Proti vrhu Kuma se v večjem številu pojavlja čemaž iz rodu lukov, ki daje spomladanskemu gozdu značilen vonj po česnu oz. čebuli. Verjetno od tu izvira ime »Čebulova dolina«.