Zaradi epidemiolo\u0161kih razmer smo bili pri na\u010drtovanju Jadranskega tabora previdni, a ko je \u017ee kazalo na bolje, smo sprejeli ponudbo za enotedensko kri\u017earjenje s turisti\u010dno ladjo Ston\u010dica, ki je v svojo plovbo vtkala staro Kornatsko planinsko pot. To je bila v\u010dasih zelo obiskana pot, potem pa povsem opu\u0161\u010dena in po treh desetletjih so jo re\u0161ki planinci spet obnovili, vsaj delno in med planinci spet postaja priljubljena kombinacija kri\u017earjenja, kopanja in planinarjenja.<\/p>\n\n\n\n
Izpluli smo iz re\u0161kega pristani\u0161\u010da in prva popoldanska dogodiv\u0161\u010dina se je za\u010dela v Modri \u0161pilji na Cresu, kjer smo ob\u010dudovali skrito razko\u0161je narave. Po no\u010dni plovbi smo v jutranjih urah prispeli do otoka\u00a0 I\u017e. Pot iz Kne\u017ee na Veli I\u017e, ogled \u0161pilje Jama in vzpon na 194 m visoki Korinjak nam je vzela ve\u010dino dneva, na bli\u017enjem oto\u010dku Rutnjak pa smo osve\u017eili svoja pregreta telesa. S plovbo smo nadaljevali proti jugu. Otok Mana le\u017ei na zunanjem robu arhipelaga, dviguje se v dveh vrhovih, zahodna stran pa prepada v morje z mogo\u010dnimi skalnimi stenami \u2013 klifi, ki so varno zato\u010di\u0161\u010de ptic. Nadaljevali smo na Kornatu, najve\u010djem otoku arhipelaga. Vzpon na 273 m visoko Metlino smo pri\u010deli od cerkvice Gospe od Tarca in sestop do malega zaselka na drugi strani, kjer smo zaklju\u010dili v dru\u017ebi njihovih \u010debelarjev. Naslednji oto\u010dek Ravni \u017dakan se v zalivu \u0161opiri z \u00bbhigh society\u00ab konobo, a nam je ljub\u0161e razko\u0161je razgledov z bli\u017enjega vrha. Vela Smokvica je najju\u017enej\u0161i oto\u010dek na na\u0161i poti. Slabo ozna\u010dena pot na za\u010detku se nadaljuje v dobro uhojeni kamniti poti. Vrh pa spet ponuja osupljive razglede na vse strani, tudi na bli\u017enji otok Opat, ki s svojim vrhom tako zelo spominja na opatovo pri\u010desko. Naslednji otok Lavsa skriva v svojem zalivu ostaline starih srednjeve\u0161kih solin. Pot je speljana mimo suhozida in \u0161tevilnih teras, ki so v preteklosti gotovo bile polne vrtnin, danes pa jih zara\u0161\u010dajo divja zeli\u0161\u010da in grmi\u010dje, le tu in tam se izmed tega rastja poka\u017ee divja trta ali figovec. V zaliv\u010dku pa je ob nekaj starih hi\u0161kah \u017ee \u010dutiti prihajajo\u010do turisti\u010dno sezono. Na Pi\u0161kero se povzpnemo po brezpotju, strmo kamnito pobo\u010dje nas pripelje na travnati vrh, sestopimo pa po polo\u017enej\u0161em pobo\u010dju na bli\u017enje sedlo in nadaljujemo do obale in ob morju do izhodi\u0161\u010da. Tudi Levernaka ima svojo posebnost, eno izmed najlep\u0161ih pla\u017e. Z vrha se pod nami bohoti prodnata pla\u017ea, turkizna barva plitvine prehaja v globoko modrino do neskon\u010dnosti. Na\u0161a pot se nadaljuje na Dugi otok, v nacionalni park Tela\u0161\u010dica. V ve\u010dernih urah se sprehodimo okrog slanega jezera Mir, na razgledi\u0161\u010du pa ujamemo son\u010dni zaton, ki pravlji\u010dno obarva znamenite oto\u0161ke klife. Nadaljujemo do otoka Krka, do Glavotoka, malega zaselka na zahodni strani otoka. Prav dosti \u017eivljenja v tej vasici ni, v samostanu \u017eivi le en sam fran\u010di\u0161kan, ki je na\u0161ega obiska vesel in nas tudi gostoljubno popelje po samostanu. In \u017ee smo spet v Reki. Popoldansko potepanje izkoristimo za ogled izjemno bogatega pomorskega muzeja, po neskon\u010dnem stopni\u0161\u010du se povzpnemo na znameniti Trsat, na \u017eivahnem Korzu pa za\u010dutimo utrip mesta.<\/p>\n\n\n\n