Redko se zgodi, da nas v Dolomitih vsaj malo ne namo\u010di, a tokrat nam je bilo vreme naklonjeno. Na vi\u0161ini nad 2000 m je \u017ee \u010dutiti jutranji jesenski hlad, sonce pa \u0161e vedno ima mo\u010d, da \u010dez dan posrka vlago iz meglic, da je nam, planincem, dano u\u017eivati v razko\u0161nih razgledih. Leto\u0161nja skupinica je \u0161tela le 4 dobro pripravljene hribovce in \u017ee prvi dan smo se son\u010dili na Monte Paternu, 2744 m visoki ojstrici v neposredni bli\u017eini znamenitih Treh Cin. Ferata “De Luca-Innerkofler”, ki po vratolomnih stenah in naravnih prehodih pre\u010di goro je povezana s tragi\u010dnimi dogodki iz velike vojne. \u0160tevilni voja\u0161ki rovi spominjajo na tiste \u017ealostne \u010dase. \u0160e isti dan nadaljujemo na\u0161e potovanje preko Cortine d’Ampezo do ko\u010de Dibona, ki se stiska pod ostenje Tofane di Rosez, kjer preno\u010dimo. Naslednje jutro se odpeljemo do Paso Giau, ki je izhodi\u0161\u010de za ture drugega dne. Kro\u017ena zavarovana pot pelje pod zahodno ostenje Ragusele in se v nekaj dobro zavarovanjih skokih zaklju\u010di tik pod ko\u010do na vrhu 2575 m visoke gore Nuvolau, od koder je lep razgled na na\u0161 naslednji cilj, 2413 m visoki Averau. Sestop do naslednjega sedla med obema vrhovoma je lahek, za vzpon na vrh Averaua pa je spet treba stisniti nekaj mo\u010di iz rok in nog, da se spleza prek strme vzhodne stene na vrh. Na izhodi\u0161\u010de se vra\u010damo po ju\u017enem, prijaznej\u0161em pobo\u010dju, na\u0161e potovanje pa nadaljujemo preko prelaza Falzarego do naslednjega izhodi\u0161\u010da, to je Corvara v Alta Badii. Z \u017ei\u010dnico si skraj\u0161amo pot do na\u0161ega naslednjega preno\u010di\u0161\u010da v ko\u010di Franz Kostner, 2536 m visoko pod vzhodnim pobo\u010djem masiva Sela. Jutro se obarva v tople barve vzhajajo\u010dega sonca, ki se razlije v stenah Sele. Zato se kar hitro odpravimo na naslednjo turo na 2910 m visoki Piz de Lech. Pot ni zahtevna, nekaj jeklenic in 10 m fiksne lestve naredi pot zanimivej\u0161o, vrh pa se v jutru nikakor ne more izviti iz meglic, le toliko nam da veselja, da se na hitro lahko razgledamo po ostalih vrhovih in dolino pod nami. In \u017ee hitimo v dolino, da si na poti domov ogledamo \u0161e eno izmed najlep\u0161ih dolomitskih jezerc, Lago Sorapis. Po slabih dveh urah hitre hoje po sicer lahki poti smo pri\u010dakovali skriti biser, dobili pa grenko razo\u010daranje. Znamenito jezero se je spremenilo v malo ve\u010djo lu\u017eo, le nekaj svoje barve je ohranilo, na robu izsu\u0161ene obale pa se kopi\u010dijo zelene alge. \u017dal, nismo uspeli izvedeti, zakaj je temu tako. <\/p>\n\n\n\n
Dolomiti ponujajo obiskovalcem neskon\u010dno prilo\u017enosti tudi v poletnem \u010dasu, zato je na najlep\u0161ih to\u010dkah vedno pravo mravlji\u0161\u010de. Na zahtevnih poteh pa je vzdu\u0161je hribolazcem prijaznej\u0161e. Za bogati foto arhiv sta poskrbela Kristina in Karli, ki ga z veseljem delita tudi z vami. <\/p>\n\n\n\n