S Cortine do Corvare potrebujemo kako uro vo\u017enje, potem pa se z gondolo Boe in sede\u017enico Valon dvignemo 1000 m visoko pod vzhodna ostenja masiva Sella, kjer preno\u010dimo v ko\u010di Franz Kostner (2550 m). Gostoljubje Agreiterjevih, ki \u017ee dolga leta skrbijo za to ko\u010do, \u017ee dobro poznamo iz minulih let.<\/p>\n\n\n\n
Jutro obeta dobro, popoldne pa vremenarji napovedujejo plohe in nevihte. Zato se je treba podvizati za na\u0161o turo na najvi\u0161ji vrh v masivu, to je 3152 m visoki Piz Boe. Izberemo la\u017ejo ferato Lichtenfels, ki nedale\u010d od ko\u010de vstopa v kraj\u0161o steno. Dobro zavarovana pot z nekaj klini, skobami in jeklenico nas pripelje na polo\u017enej\u0161a pobo\u010dja, pot vodi \u010dez meli\u0161\u010da, se tu in tam vzpne na vi\u0161je pobo\u010dje, kjer se pot spet polo\u017ei in nas vodi dale\u010d proti zahodu po pobo\u010dju vrha Pizes di Valun in nato \u010dez Piz Lech Dlace proti na\u0161emu vrhu. Tu pa tam si \u010dez skalne pragove in grebene pomagamo z jeklenico, po 2 urah prijetne hoje pa smo \u017ee na cilju pri znameniti ko\u010di Capanna Piz Fassa di Bernard Guido, 3152 m visoko. Sonce nas prijetno greje, tudi razgledi nas navdu\u0161ujejo, le Marmolada opominja s svojo \u017ealostno zgodbo nedolgo nazaj, ko je odlom ledenika zgrmel z gore in pometel z mladimi \u017eivljenji.<\/p>\n\n\n\n
Sestopali smo po isti pot, saj nas je na ko\u010di \u010dakal \u0161e kup prtljage, pod hribom v Corvari pa avto na parkiri\u0161\u010du. S skupinsko fotografijo pa smo se poslovili od oskrbnikov Cristine in Manuela Agreiter.<\/p>\n\n\n\n