V Dolomitih je neskon\u010dno veliko mo\u017enosti za do\u017eivljanje gora, od la\u017ejih do ekstremno te\u017ekih planinskih podvigov. V leto\u0161nji planinski skupini pa je bila ve\u010dina planincev, ki so prvi\u010d obiskali Dolomite, zato smo za ture izbrali “klasiko”, Tri Cine, enega tritiso\u010daka – Piz Boe in \u0161e eno la\u017ejo turisti\u010dno turo.<\/p>\n\n\n\n
V Pustri\u0161ki dolini nas \u017ee pozdravljajo Sekstenski Dolomiti, mi pa nadaljujemo do znamenitega jezera Misurina, ki s kuliso Treh Cin v ozadju ponuja osupljivo lepoto. \u010cez sedlo Treh kri\u017eev se spustimo v Cortino, ki je letos ne le polna turistov kot po navadi, pa\u010d pa je mesto pravo gradbi\u0161\u010de v pripravah na olimpijske igre \u010dez 2 leti. Iz Cortine nadaljujemo do prelaza Falzarego, kjer ne moremo mimo vzpona na znamenito goro Laguzuoi. Pot si delno skraj\u0161amo z \u017ei\u010dnico, na vrhu pa nekatere bolj navdu\u0161ijo razgledi, druge pa dogodki prve svetovne vojne. Pot nadaljujemo v dolino Alta Badia do mesteca Corvara, od koder se z \u017ei\u010dnico Boe Valon dvignemo na 2500 m pod ostenja masiva Sella, nato pa \u0161e kratek sprehod do na\u0161ega prvega preno\u010di\u0161\u010da v ko\u010di Franz Kostner.<\/p>\n\n\n\n
Drugi dan vzamemo pot pod noge \u017ee navsezgodaj in jo mahnemo po ferati Lichtenfels na 3152 visoki vrh Piz Boe. Razgledi so navdu\u0161ujo\u010di, zadovoljstvo na\u0161ega najmlaj\u0161ega Naceta pa tudi, ki ponosno zdr\u017ei krst na tritiso\u010daku. Sestopamo po isti poti do ko\u010de, nato spust v dolino in povratek nazaj proti Cortini. Spotoma se ustavimo pod prelazom Falzarego, na sedlu Valparola, kjer si “zgodovinski” navdu\u0161enci ogledajo \u0161e vojni muzej Tre Sassi. Nadaljujemo skozi Cortino in nato proti ko\u010di Auronzo tik pod Tremi Cinami, kjer je na\u0161e drugo preno\u010di\u0161\u010de. <\/p>\n\n\n\n
Tretje jutro spet krenemo zgodaj na pot proti Monte Paternu, znameniti gori iz prve svetovne vojne, kjer so se dogajale \u017ealostne zgodbe med planinskimi prijatelji, ki so zaradi nedoumljive neumnosti kot vojaki stali vsak na svoji strani. Ferata DeLuca-Innerkofler, ki je speljana preko gore, nosi ime teh dveh planinskih prijateljev. Ferata za marsikoga ni ma\u010dji ka\u0161elj, zra\u010dne police nekaterim niso prav pri srcu, tik pod vrhom pa nas preseneti nekaj de\u017enih kapelj. Zato vrh izpustimo in se usmerimo v sestop na drugi del ferate, ki v veliki meri poteka po voja\u0161kih rovih, izhod pa je prav blizu ko\u010de Locatelli, kjer si kon\u010dno privo\u0161\u010dimo prvo jutranjo kavo in nekaj za pod zob. Pot do ko\u010de Auronzo in do na\u0161ega avtomobila pa je lahkotna, polna zvedavih turistov in glede na barvo ko\u017ee, prav z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n
Domov se vra\u010damo po Pustri\u0161ki in Dravski dolini, ustavimo pa se \u0161e na Weissensee, ob \u010dudovitem jezeru na Koro\u0161kem in potem po Ziljski dolini pod doma\u010de hribe.<\/p>\n\n\n\n