Kras. Kras ni le kamen in burja, teran in pr\u0161ut. Kras je mnogo ve\u010d. V gru\u010do stisnjene kamnite hi\u0161e, vinogradi z latniki, suhozid ob poti, ki vodi do vrta\u010d in zapu\u0161\u010denih kalov, borov gozd, ki ga izpodriva hrast, rde\u010di ruj v jeseni, tihi pomniki minulih dni, stara gradi\u0161\u010da, ki burijo domi\u0161ljijo, bole\u010di spomini minulih brezglavih vojnih strahot. In so Kra\u0161evci, trdo\u017eivi na svoji zemlji, ponosni domoljubi, mo\u010dno vpeti v svojo zgodovino in bridkost potuj\u010devanja in zavedanja, da so Slovenci na svoji, slovenski zemlji.<\/p>\n\n\n\n
Pot nas je vodila iz Dutovelj do voja\u0161kega pokopali\u0161\u010da iz prve svetovne vojne, nadaljevali smo po pode\u017eelski cesti Marije Terezije, tu pa tam se dotaknili stare \u017eelezni\u0161ke proge, v zadnjem delu pa se po planinski gozdni poti povzpeli na 540 m visoki Volnik. Vrh je na italijanski strani meje in nam ponuja razgled na Tr\u017ea\u0161ki zaliv na eno stran in na hribovje nad Vipavsko dolino na drugi strani. Nedale\u010d stran je nedolgo nazaj odkrito ve\u010d kot 3000 let staro gradi\u0161\u010de, ohranjeni so suhozidi, terase in izravnave in zdi se, da prostor pre\u017eema posebna energija.<\/p>\n\n\n\n
Dan je bil poseben tudi zato, ker je bil to praznik posve\u010den slovenskemu jeziku. In tu pa tam ob postanku smo poslu\u0161ali pesmi o boru, o brinovki\u2026..misli, ki jih je v svoji poeziji zapisal poet s Krasa, Sre\u010dko Kosovel.<\/p>\n\n\n\n
Na poti nas je spremljal turisti\u010dni vodnik, doma\u010din Bogdan Macarol, zato Kras ni bil le kamen in burja, pr\u0161ut in teran. Bil je mnogo ve\u010d za vse nas, no pa tudi pr\u0161ut in teran je bil, le burje tega dne ni bilo. Bilo pa je veliko sonca, ki je grelo prijateljsko planinsko dru\u0161\u010dino ves ljubi dan.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n