Monthly Archives: oktober 2022

Nedaleč od Kopra je vasica Kampel, kjer je izhodišče za vzpon na Pomjan, razgledno vasico, ki se gručasto stiska na najvišjem vrhu med Šavrinskimi griči. Markirana pot z dobrimi 350 višinci, poimenovana po zaslužnem planincu Vinku Lovrečiču, je speljana skozi gozd, v zgornjem delu pa je pot vse bolj razgledna. Na robu vasice je razgledišče in počivališče – in malica ob istrski kapljici nam povrne moči. Nadaljujemo še kako uro in pol po ravninski poti proti slapu Supotu in naprej proti Koštaboni, kjer si ob poti ogledamo še stari ohranjeni istrski kažun, preprosto kamnito hišico, ki so jo v minulih časih domačini uporabljali za zavetje, ko so obdelovali svoja polja. V Koštaboni se naša tura konča, zaključimo pa v Kubedu na kmetiji Pr Škofov.

Ojstrnik (2052 m) je najvzhodnejši vrh Karnijcev, ki presega 2000 m in je mejna A/I gora. Mi se odpravimo na pot z italijanske strani, začenši nad vasico Ukve, nedaleč od mesta, kjer je nekoč stala stara zapuščena koča bratov Nordio.  Planinska sekcija Julijana (Tržaška sekcija CAI) je v letih 2009/12 postavila novo kočo Nordio dobra 2 km višje na višini 1406 m. Do tja je speljana tudi cesta, ki je primerna le za »visoka« vozila, za peš pa potrebujemo 45 min. Od koče nadaljujemo na Bistriško planino in nato na vrh Ojstrnika. Sestopamo po krožni poti mimo kapele Marije Snežne in čez sedlo Pleccia do izhodišča. Naši vtisi so na priloženih fotografijah.

Načrtovali smo Macesnovec, pa se je v meglenem jutru z neba spustila nenapovedana ploha, ki je razmočila našo pot in nas odvrnila od dobrega namena. Zato smo na hitro spremenili naše načrte in se odločili: ena skupina se usmeri na Slemenovo špico, druga pa, da premaga nekaj več višincev, nadaljuje proti Karnijcem, na Ojstrnik.

Vzpon na Slemenovo špico ni zahtevna in ne dolga tura, a je v jesenskem času še posebej barvita, ko so severna pobočja pod Mojstrovkami ozaljšana z neštetimi zlatimi macesni. In ker ostaja še kar nekaj dneva, se druščina napoti še pod ostenje Razorja, v ozko dolino Krnico, ki se vije ob potoku Velika Pišnica. Prijetno planinsko druženje pa planincem še dodatno obogati planinski dan. Majda pa je spet ujela nekaj nepozabnih razgledov.

Na skrajnem vzhodnem robu Dleskovške planote se nad Robanovim kotom dviga mali skalni rogelj, 1909 m visoki Križevnik. Nanj vodi neoznačena pot, ki se začne na planini Ravne, nato pa čez planino Polšak na greben in nato še malček telovadbe na vršni rogelj. Prostora na vrhu res ni veliko, obiskovalcev pa za tisto ped čistine kar preveč, da se ob razgledovanju pošteno drenjamo. Medtem ko mi uživamo v soncu in lepih razgledih, se dvoje hitrih nog Dragota in Andreja že podita proti Veliki Zelenici in Velikem vrhu, na planino Ravne pa prihitita le nekaj malega za nami. Pastirske koče so na planinah v tem času že zaprte, zato si dušo privežemo šele v Lučah. In dobro dene.

Načrtovali smo dvodnevno turo po Karnijskih Alpah, potem pa nam je uspel le kratek obisk bližnjega Poludnika, razglednega vrha nad Šmohorjem v Ziljski dolini. Toplo jesensko sonce, zlati macesni in razkošni razglede po Karnijcih, Visokih Turah in seveda naših Julijcih so bogatili ta izletniški dan. Pod nami pa tri slikovite planine – Brška, Poludniška in Dolška planina in Brško jezerce, ki sredi zelene doline vabi s svojo modrino. Ob sestopu mimo jezerca pa je videti veliko gradbišče, kjer ob jezercu postavljajo zadrževalnik vode.

Markacisti MDO Zasavja so 24.9.2022 opravili veliko delovno akcijo na poti skozi Škratovo dolino. Markacistom našega društva so priskočili na pomoč markacisti iz sosednjih PD in v spodnjem delu na drseči zemljini postavili stopnice, v srednjem delu so utrdili dobršen del poti, v zgornjem pa je bilo potrebno opraviti kar z nekaj debli, ki so ovirali pohodnike na poti skozi to dolino. Vsem se za dobro opravljeno delo iz srca zahvaljujemo.

Planinci PD Kum in ostali pohodniki….

Slovenci na dan 23.9. obeležujemo praznik “Dan športa” in v počastitev tega dne smo se planinci, bilo nas je le za prste ene roke, odpravili na raziskovanje po obronkih našega mesta. Pravzaprav smo izbrali vzhodni greben nad našim mestom, kjer poteka pot industrijske dediščine. Od Terezija rova smo krenili proti športnemu parku, nadaljevali do cerkvice nad Retjem, nato skozi Retje do vrha Bukove gore in nazaj vse do Pleskega in nato do izhodišča.