Jesen že počasi prihaja v visokogorje, le tu pa tam je videti kak cvet v travi in macesni na gozdni meji že polagoma zlatijo. Severno ostenje Raduhe je v jutranji svežini kar malce turobno, a sonce kmalu prileze tudi na to stran in nas do vrha gore že dobro ogreje. Nekaj jih ubere lažjo pot čez Durce, nekaj pa nas zvabi zahtevnejša zavarovana pot. Razgledi nas navdušujejo, zaključimo pa v koči na Grohatu, pri Bokovnikovih, na najvišje ležeči slovenski kmetiji pa se oskrbimo z domačim dobrotami.