Izhodišče pohoda je vasica Smokvica v zgornjem delu Movraške vale. Domačini so pred leti nad vasico speljali krožno Gobarsko pot, po kateri smo se od Bržanove domačije mimo javne pipe in cerkvice povzpeli na Kraški Rob. Takoj za robom smo se navezali na krožno pot Lačna-Mlini-Lačna, na njej zavili v desno ter se mimo ostankov dveh pastirskih hišk povzpeli na goli Kuk.
Z roba Kukove stene smo se razgledali po Movraški vali in sestopili mimo dveh pastirskih hišk na rob Črne stene in dalje po sicer slabo označeni stezi proti Movražu, a še pred njim zavili v desno in se po dobrem kolovozu napotili proti Smokvici, a spet ne prav do nje. Še prej smo zavili levo in sestopili na lokalno cesto Gračišče-Movraž, na njej kratko v desno in že na prvem odcepu zavili v levo in nadaljevali zložno navzdol v Brtonjko, pravzaprav v zgornji del Movraške vale. Tudi tu smo na desni ob nekdanjih terasah poiskali dve hiški.
Na oni strani vale smo spet poiskali dve hiški in se potem začeli vzpenjati po pobočju Osojnika in tam spet zavili k dvema hiškama. Mimo maxi škavnice smo se povzpeli na Velo Grižo, se na slemenu ponovno navezali na krožno pot Lačna-Mlini-Lačna, na njej zavili v desno in zlagoma začeli sestopali po razglednem slemenu v smeri Gračišča. In ker so bile tokrat naš cilj pastirske hiške, smo po dobre četrt ure zavili v desno in se sprva po brezpotju, nato po starih pastirskih stezah mimo nekaterih pastirskih hišk vrnili v Smokvico, kjer smo sklenili naš pohod.
Seveda sta nas tudi tokrat spremljala domačina, naš planinski prijatelj Franc in vodnik Branko Bratož Ježek, ki je vse te hiške poiskal in jih s svojimi prizadevanji iztrgal pogubni pozabi.