Zahodni Julijci, gore nad slikovito planino Pecol nas vedno premamijo. Ne le nas, pravi planinski vrvež je bil na planini že v ranem jutru. Prijetno speljana steza po strmem pobočju je bila polna pohodnikov, po večini Slovencev. Seveda, Špik Hude police je eden izmed najlažjih dvatisočakov (2420 m) z razkošnim razgledom na Montaževo in Viševo skupino ter Kaninsko pogorje. Ena skupina se je odločila za ta vrh in bila je navdušena. Še več užitka pa je bilo dano drugi skupini, ki se je izpod Špika Hude police usmerila na pot Cerla Merlone, ki vodi na Špik pod Nosom (2531 m). Nekaj prečenj travnatih strmin, pa vzpon na Škrbino pod Tratico, pa 10 lepo speljanih jeklenic, pa spet nekaj izpostavljenih prečenj po grušču, na vrhu pa lepo urejen bivak Luca Vuerich, resnično izjemno lepa tura, še posebej zato, ker smo na poti uživali v samoti, komaj kdo zaide na to pot. Vsi pa smo ob poti lahko občudovali številne divje koze, ki so poleževale na cvetočih tratah ali pa se razkazovale s svojimi vragolijami po skalnih strminah.
Okrog Begunjščice, 8.7.2023
Julijski seniorski izlet po Bornovi poti do planine Preval smo združili z načrtovanim septembrskim izletom na Begunjščico. No, Vrh Begunjščice smo izpustili, zagotovo pa smo uživali na poti z Ljubelja do Zelenice, nadaljevali smo po severnih pobočjih Begunjščice in ko smo prilezli na njen zahodni greben, smo se spustili do Robleka. Sestopali pa smo po južnih pobočjih čez planino Roža in planino Preval, nato pa po Bornovi poti do Ljubelja. Ob vzponu nas je preletavali helikopter, ki je reševal ponesrečene pohodnike izpod Vrtače in skoraj istočasno še izpod Begunjščice. Ob sestopu pa so pod in nad nami elegantno švigala jadralna letala.
Mrzla gora, 8.7.2023
Mrzla gora (2203 m) je po dostopnosti med najzahtevnejšimi med Kamniškimi in Savinjskimi Alpami, zato je odličen cilj za zahtevne in dobro pripravljene planince. Gorniški užitki v tako lepem poletnem dnevu so shranjeni v spodnjih fotografijah.
Od Smrekovca do Komna, 30.6.2023
Junijski seniorski planinski izlet nam je uspelo izpeljati prav zadnji dan v mesecu juniju. Sprehodili smo se po grebenu med Štajersko in Koroško, od Smrekovca do Komna. Pred dobrimi 23 milijoni let je globoko pod morjem na območju Smrekovca vulkan izbruhal velike količine vulkanskega pepela, prahu in lave. Iz tega so nastale številne kamnine, pestra kamninska podlaga pa je nudila posebne pogoje za nastanek življenja. Tako so na tej specifični geološki podlagi nastala alpinska travišča na katerih prevladuje volk, vrsta trave, ki raste na tem pogorju. Kjer te trave ni, raste bogato borovničevje, od dreves pa najdemo le smreke, kakopak, zato pa imenuje Smrekovec. Domov grede pa smo se ustavili še ob Savinji. Za foto vtise pa je spet poskrbela Majda.




