Najvišji vrh Kaninskega pogorja, Visoki Kanin (2587 m) se je šopiril pod sinje modrim nebom, ko smo se z že zelo utrujeno žičnico pripeljali iz Bovca do zgornje postaje na 2200 m. Potem pa pot pod noge in je šlo po drobirju, pa po skalcah, pa nekaj jeklenic in potem dooolgo po položnem prodnatem pobočju tja proti našemu cilju. Potem pa se pot postavi pokonci, pri plezanju si pomagamo z rokami, nekaj je jeklenic, a vseskozi je treba biti zelo pazljiv in že je tu vrh. Razgledi po vseh zahodnih Julijcih in tja do najvišjih karnijskih vrhov, morje slutimo za kopreno, pod nami pa razdrapani Kaninski podi na eni strani, na drugi pa Planina Pecol in gore nad njo, ki smo jih tudi že prehodili v tem letu.
“No, in če smo že tu, smuknem še prej na Prestreljenik”, pravi naš hitrohodec in nas tam nekje na pol poti proti Kaninu že dohiti.