Zima v visokogorju še kar opleta z repom, zato smo namesto na Goli vrh krenili proti Primorski, na Sinji vrh. Pa poglej ga šmenta, tam pa naj bi deževalo, tako napovedujejo vremenske slike. In spet se na hitro, tako spotoma, najde rešitev – Dobrač. Vremenska slika kaže sonce, nekaj nad 0 stopinj in bogata snežna odeja. Ničkolikokrat smo že bili na Dobraču, običajno v tisti pravi februarski zimi, zato nas je debelina snežne odeje konec aprila presneto presenetila. Navajeni splužene in steptane poti smo se v hrib zapodili po ozki gazi, speljani tu pa tam mimo običajne poti, preko številnih zametov vse do vrha tega imenitnega razglednika. Na vrhu smo se prepričali o slabem vremeni na Primorski strani, kjer so se valili temni in gosti oblaki, nas pa je razvajalo sonce in lepi razgledi po Koroški, le Julijci so sramežljivo skrivali svoje vrhove v meglicah. Spet en lep planinski dan v sijajni planinski druščini…..