Na Mangart vodita z Mangartskega sedla dve poti, če seveda odmislimo drzno ferato Via Italiana, na katero se lahko priključimo tudi z Mangartskega sedla, a je treba prej sestopiti globoko do bivaka Nogara. Mi smo bili tokrat mešana skupina, zato je nekaj planincev izbralo nekoliko lažjo pot po Italijanski smeri, nekaj pa je izbralo Slovensko zavarovano pot, ki pelje po slovenski stani gore po strmih in dobo zavarovanih prehodih prav do vrha gore. Na vrh smo stopili istočasno, seveda, če tudi tokrat odmislimo našega hitrohodca, ki je za pot potreboval le pol našega časa. Vreme je bilo za vzpon idealno, sonce se je skrivalo za meglicami, rahel vetrič pa nas je sproti hladil, le za razglede smo bili nekoliko prikrajšani. A nas je vseeno navduševala igra narave, ki se je igrala z meglicami, ob poti pa so nas pozdravljali kupčki pisanega alpskega cvetja in svizci, ki so brlizgali tam nekje v cvetočih poljanah.
