Najlepši in najzahtevnejši pristop na prvaka Karavank je zagotovo severna plezalna pot. Dobro zavarovana pot B in C zahtevnosti se zaključi na zahodnem grebenu Stola, potem pa le še nekaj vzpona po vršnem grebenu do vrha. Sestopimo po krožni poti, ki vodi mimo Celovške koče.
V vročem poletnem dnevu smo se potepali po Škofjeloškem hribovju. Na drugi najvišji vrh tega hribovja smo se vzpeli s Črnega Kala po sicer kratki, a precej strmi poti. Poletna sparina nas je precej izsušila, zato je bila sveža sapica na vrhu še kako dobrodošla, počitek pri koči pa še toliko bolj. Razglede nam je vztrajno zastirala gosta koprena, več veselja pa nam je dala razkošna planinska cvetana, ki je navdušila tudi našo zvesto fotografinjo Majdo.
Seniorji smo v lepem poletnem dnevu preživeli planinski dan v Logarski dolini in ker smo planinci, smo se povzpeli do koče na Klemenči jami.
Na lep poletni dan smo se pridružili vsem slovenskim planincem na Jančah, kjer je PD Litija praznovalo svojo 120-letnico delovanja. Večina naših planincev se je na Janče povzpela iz Jevnice, 3 planinke pa smo skupaj s predsednikom našega MDO Jožetom Prahom poskrbele za MDO štant in razstavo fotografij z zadnjega fotonatečaja “Zasavska planinska pot ima tri obraze”. V prijetnem planinskem druženju s številnimi planinskimi prijatelji in znanci smo uživali v mimohodu praporščakov in v kulturnem programu. Seveda smo prisluhnili tudi govornikom, še predvsem udarnemu Jožetu Prahu, ki je omenil tudi letošnje praznovanje 50-letnice EPP ter ob koncu razglasil rezultat fotonatečaja. Zmagovalci po presojo žirije so bili Jože Hvala, Miro Četrtič in Vinko Šeško. Mi pa smo se najbolj veselili zmagovalnega rezultata po mnenju obiskovalcev, ki so največ glasov namenili fotografiji naše Majde Zupan, ki je kandidirala s kapelico v Videncah. Majda, iskrene čestitke in naj bo dobrih fotografij še nešteto!
Stegovnik je delno poraščen greben, ki se do višine slabih 1700 m vleče na obrobnem vzhodnem predelu Karavank. Običajno smo se na ta hrib povzpeli z Močnikovega sedla, tokrat pa smo izbrali nekoliko udobnejšo pot s planine Javornik, to je z zahodne, tržiške strani. Položna pot prečka sicer zelo strma pobočja v smeri proti Stegovniku vse do znamenitih oken, kjer se pot usmeri v strmino vse do vrha Stegovnika. Pot ni posebej zahtevna, nekaj previdnosti pa je le potrebno, v pomoč pa je tudi nekaj varoval. Z razgledom pa tega dne ni bilo nič, saj je gost oblak puščavskega peska ves čas visel nad Karavankami.
Krajinski park Ljubljansko barje se nahaja na Ljubljanskem barju, Leži v osrednji Sloveniji na južnem obrobju Ljubljanske kotline in je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zaradi načina obdelave (ekstenzivno košeni travniki) se je ohranila visoka biotska raznovrstnost. Na vodenem ogledu smo spoznali številne zanimivosti in posebnosti tega naravnega parka, zaključili pa smo z imenitno vožnjo z ladjo po Ljubljanici.
