Turo s Podvežaka smo pričeli pod gostim meglenim pokrovom, ki se je le počasi dvigal. Korošica je bila skoraj osončena, vrhovi nad njo pa še vedno v objemu goste megle. Na Srebrnem sedlu smo bili že v meglenem pišu, a se je megla le začela redčiti, vendar ne zadosti, da bi bili deležni razgledov niti ne na vrhu. Sestopali smo pod grebenom Planjave do Škarij, kjer se je prvič razkadilo do doline in proti Mrzli gori. Spust do planine Korošice pa je že ponujal lepe razglede po južnih pobočjih. S Korošice pa smo jo spet ubrali v hrib na Vodotočnik in še en spust do Podvežaka.
Add a Comment