Posts in category: Izleti 23

je 2071 m visoka gora v Kanalski dolini nad Žabicami, prav blizu Trbiža. Pot na goro vodi skozi Svete Višarje, znamenito romarsko vasico s cerkvijo Višarske Matere Božje. Do tu se pripeljemo z žičnico, nadaljujemo pa po planinski poti do vrha, ki je v zgornjem delu zavarovana z jeklenicami. V sinjem jesenskem dnevu uživamo razglede vse do zasneženih Visokih Tur in seveda do vseh bližnjih mogočnežev Julijskih Alp, saj se gora nahaja v neposredni bližini Viša in Montaža. Na Višarjah pa zaključimo s piknikom v travi, za kar poskrbi Marinka. No, ker pa je tura lahka in ne prav dolga, se Drago hitrih nog na goro odpravi kar iz doline po romarski poti do vrha, seveda nas nekje na poti celo prehiti, potem pa smukne še na kak hrib v bližini in ko mi pridemo na Višarje, si ta dirkač sredi romarsko planinskega vrvež že hladi grlo s pivom. Domov grede obiščemo znamenita Belopeška jezera pod Mangartom.

2599 m visoka gora se dviga v skrajnem zahodnem delu Karnijskih Alp na meji med Avstrijo in Italijo in tudi zato nosi avstrijsko ime Porze in italijansko Cima Palombino. V slikovitem mestecu Obertilliach v zgornji Ziljski dolini se odcepi ozka cesta proti jezeru Klapfzee, kjer je izhodišče za našo turo. Za vzpon izberemo avstrijsko zavarovano pot, za sestop pa italijansko, prav tako z jeklenicami zavarovano pot, ki pelje do koče Porze na 1942 m. Vznožje gore je z vseh srani obdano z zelenimi pašniki, razgledi pa so navdušujoči. Proti severu se v dolini stiska mestece Obertilliacher, tam nekje daleč nad njimi pa zasnežene Visoke Ture, na zahodu še šopirijo mogotci Sextenskih Dolomitov, na jugu pa se pod nebo dvigujejo ojstrice Longerin, proti vzhodu pa številni karnijski vrhovi in planine. In tudi v teh lepih gorah je divjala prva svetovna vojna, številne ostaline pričajo o tem, bodeča žica ob poti, kaverne tik pod vrhom in utrdbe na sedlu pod goro, na vrhu pa pomenljivo stoji mirovniški križ.

Avgustovski seniorski izlet na Vrh Korena je prišel na vrsto šele v septembru. Sprehodili smo se po zelenih pašnikih, pot pa za vzpon in sestop pa nam je vzela slabih 5 ur časa. Uživali smo v razkošnih razgledih, pozno poletno sonce pa nas je še vedno toplo grelo. Majda pa je spet poskrbela za lepe spomine…

Na praznični dan nas je zvabilo v Zahodne Julijce, na slikovito goro Lipnik v grebenu Naborjetskih gora, ki niti ne doseže 2 tisočakov, a je izvrstni razglednik na Julijce iz zahodne perspektive in seveda na Karnijce, ki se od tu dalje bohotijo proti zahodu. Gora je izjemno bogata z alpskim cvetjem, a mi smo ga sredi avgusta že zamudili. Kljub temu smo uživali v razkošnih razgledih, v dobri družbi pa smo se spominjali vzponov na to goro v preteklih letih.

Zahodni Julijci, gore nad slikovito planino Pecol nas vedno premamijo. Ne le nas, pravi planinski vrvež je bil na planini že v ranem jutru. Prijetno speljana steza po strmem pobočju je bila polna pohodnikov, po večini Slovencev. Seveda, Špik Hude police je eden izmed najlažjih dvatisočakov (2420 m) z razkošnim razgledom na Montaževo in Viševo skupino ter Kaninsko pogorje. Ena skupina se je odločila za ta vrh in bila je navdušena. Še več užitka pa je bilo dano drugi skupini, ki se je izpod Špika Hude police usmerila na pot Cerla Merlone, ki vodi na Špik pod Nosom (2531 m). Nekaj prečenj travnatih strmin, pa vzpon na Škrbino pod Tratico, pa 10 lepo speljanih jeklenic, pa spet nekaj izpostavljenih prečenj po grušču, na vrhu pa lepo urejen bivak Luca Vuerich, resnično izjemno lepa tura, še posebej zato, ker smo na poti uživali v samoti, komaj kdo zaide na to pot. Vsi pa smo ob poti lahko občudovali številne divje koze, ki so poleževale na cvetočih tratah ali pa se razkazovale s svojimi vragolijami po skalnih strminah.