Na praznični dan sredi vročinskega vala se seniorji umaknemo v nekaj stopinj prijaznejše ozračje v Bohinjski kot. Pot nas vodi ob jezeru od sv. Janeza Krstnika do izvira Savice. Nenaporna in skoraj v celoti ravninska pot je tu pa tam osončena, bližina vode pa prispevala nekaj svežine. Prijetno druženje med hojo in ob postankih….
Za vzpon na Veliki vrh v Košuti smo izbrali najkrajšo in najlažjo pot, z Mrzlega studenca smo preko Kofc nadaljevali do vrha. Prvi vročinski val je ekipo izsušil, da je bilo ob sestopu pivo na Kofcah že prava nuja.
Tradicionalno letno srečanje slovenskih planincev je bilo tokrat pri Ruški koči na Arehu. Nekaj vtisov je zabeležila Majda Zupan.
Olševa je 1929 m visoka grebenska gora v vzhodno Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo. Iz izhodišča v Podolševi nas je pot vodila mimo Potočke zijalke, od katere smo se nato napotili direktno na Olševo. Ves čas nas je spremljala megla. Pot je bila precej spolzka, zato je bila potrebna večja previdnost. Na vrhu Olševe se je za trenutek pokazalo sonce in nas nagradilo s čudovitim razgledom. Nazaj smo se odpravili po grebenu preko Obel kamna do Potočke zijalke in nato nazaj do našega izhodišča v Podolševi.
Ovčji vrh je 2024 m visok razgledni vrh na avstrijski strani Karavank. Dviga se levo nad Mačensko planino, severno do Stola, najvišjega vrha v skupini. Vrh je travnat, na Mačenski planini pa k počitku vabi Celovška koča. Sveže jutro na izhodišču v Tratah se je prerodilo v lep pozno spomladanski dan, da je skupina pohodnikov lahko uživala v lepih razgledih po okoliških hribih in dolinah.
Planinski veterani MDO Zasavje so planinci, ki so velik del svojega življenja namenili delu v planinski organizaciji. Ko pa svoje poslanstvo predajo mlajšim generacijam, še vedno ohranjajo tople prijateljske stike, zato je vsakoletno tradicionalno druženje vedno zelo prisrčno in veselo. Tudi letos je bilo tako, ko je srečanje gostilo PD Videm-Krško. Velik del udeležencev se je na Grmado podalo peš, nekateri pa so si pot skrajšali z avti. V pozdravnem nagovoru sta prisotne nagovorila predsednica domačega društva Irena Lekše in predsednik MDO Zasavja Jože Prah. Da je bilo veselo, se prepričajte iz Majdinih posnetkov.
Za letošnje tradicionalno srečanje mladih planincev našega MDO-ja je poskrbelo Planinsko društvo Zagorje. Mladino so povabili na Čemšeniško planino, kjer so jim pripravili prijetno planinsko doživetje s številnimi zanimivimi aktivnostmi. Srečanja so se udeležili tudi naši mladi Kumčki, šolarji osnovne šole Tončke Čeče s svojimi mentoricami. V podporo pa jim je bila tudi ekipa naših izkušenih planincev. Majda pa je ujela tudi nekaj vtisov.
Na Kumu smo v prijetnem in srčnem vzdušju praznovali visok jubilej – 70 let Zasavske planinske poti (ZPP) in 30.letnico Krajinskega parka Kum. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, nas to ni ustavilo. Prav nasprotno – narava nas je povabila v zavetje obnovljene planinske koče, kjer se je do zadnjega kotička zbralo veliko planincev, pohodnikov in ljubiteljev narave. Toplina prostora, dobra volja in iskreno druženje so ustvarili posebno praznično vzdušje.
Program so s svojimi nagovori obogatili številni govorniki: preds. MDO Zasavja Jože Prah, preds. PD Kum Marjeta Bricl, preds. TRD Krajinski park Kum Špela Dolšek, gen. sekretar PZS Damjan Omerzu, predstavnica ZVN Ljudmila Strahovnik in podžupanja Trbovelj Vesna Jesih. V govorih so poudarili pomen ZPP za Zasavje, planinstvo in povezovanje ljudi skozi desetletja. Spomnili smo se začetkov poti, vseh generacij markacistov, oskrbnikov, prostovoljcev in pohodnikov, ki so s svojim delom in predanostjo pomagali ohranjati to pomembno planinsko vez med hribi in ljudmi.
Kulturni program je dogodku dodal poseben pečat. Nastopili so pevci z Dobovca, ki so s pesmijo pričarali domačnost in pristno planinsko vzdušje, ter amaterska igralska skupina KD Svoboda Trbovlje, ki je z nastopom poskrbela za prijetne trenutke in nasmehe med obiskovalci. Za glasbo in prešerno vzdušje pa so poskrberli Fantje z Jatne.
Poseben trenutek prireditve je bila tudi podelitev priznanj pohodnikom, ki so uspešno prehodili Zasavsko planinsko pot. Njihov trud, vztrajnost in ljubezen do gora so dokaz, da ZPP še danes povezuje ljudi vseh generacij.
Ob zaključku smo nekaj besed namenili tudi obnovljeni koči na Kumu. Iskrena zahvala je bila namenjena vsem posameznikom, društvom, prostovoljcem in donatorjem, ki so s svojim delom, podporo in finančnimi prispevki omogočili prenovo. Simbolično smo obnovo sklenili z odprtjem informativne table o ZPP, ki bo obiskovalcem še naprej pripovedovala zgodbo poti, njene zgodovine in pomena za naše kraje.
Praznovanje 70-letnice ZPP je tako minilo v znamenju povezanosti, spoštovanja tradicije, ljubezni do narave in pogleda v prihodnost, da bo pot še dolgo povezovala planince ter ljubitelje zasavskih hribov.
V cerkvi svete Neže na vrhu Kuma smo doživeli izjemen večer, v katerem so se prepletli glasba, beseda, narava in planinski duh. Ob praznovanju pomembnih obletnic 70-letnice Zasavske planinske poti in 30-letnice Krajinskega parka Kum smo lahko skozi umetnost začutili lepoto tega prostora.
Skozi glasbo nas je vodil Lado Jakša, priznani slovenski umetnik, glasbenik, fotograf in skladatelj, ki s svojim ustvarjanjem že vrsto let odpira prostor tišine, razmisleka in občutenja narave. Po končani srednji glasbeni šoli je diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V glavnem ustvarja improvizacijsko in eksperimentalno glasbo ter glasbo v stilu jazza. Deluje kot svobodni umetnik in komponira glasbeno opremo za film, gledališče, televizijo, radijske igre. Njegova umetnost je prepoznavna po subtilnem povezovanju zvoka, podob in notranjega doživljanja sveta. V njegovih delih se pogosto srečata človek in narava — ne kot ločena svetova, temveč kot eno samo občutljivo ravnovesje.
Poseben pečat večeru pa je dala tudi beseda Jožeta Praha. Jože Prah, sicer gozdar, je dolgoletni poznavalec narave, gozdov in človekovega odnosa do okolja, predvsem pa človek, ki zna s svojo mislijo in pripovedjo približati pomen naravne dediščine in spoštovanja prostora, v katerem živimo. Njegovo delo je močno povezano z ohranjanjem narave, trajnostnim razumevanjem krajine ter z ljubeznijo do domačega okolja. S svojim pripovednim občutkom je glasbi dodal še razsežnost besede, spomina in razmišljanja.
Prav preplet umetnosti Lada Jakše in besede Jožeta Praha je ustvaril večer, ki ni bil le koncert, ampak doživetje — miren poklon Kumu, zasavskim hribom, zasavski planinski poti in ljudem, ki jih nosijo v srcu.
Drugi del večera pa smo preživeli v toplem zavetju planskega doma malce bolj sproščeno, pa vendar še zelo razmišljujoče. Majda Zupan, naša vrla planinka se je odločila izmed svojih nešteto fotografij nekaj le-teh postaviti na ogled. Skozi njeno razstavo z naslovom Tam, kjer se korak upočasni, nas je popeljal Jurij Crnkovič, ki je ob posameznih fotografijah pojasnjeval mojstrstvo fotografinje. Majdi je narava sveta, še posebej tista neokrnjena, skrita v tihoti gora ali gozda, v šelestenju suhih gorskih trav ali šumenju potoka, drobna cvetka ob poti ali prelet ptice… Majda, čeprav ljubiteljska ustvarjalka, s svojim izostrenim pogledom razkriva izjemno občutljivost za kompozicijo, igro svetlobe in drobne podrobnosti narave. Njene fotografije niso le podobe krajine ali trenutka – so ujeti občutki. V njih začutimo veselje jutranje svetlobe, spokojnost tihih poti, pa tudi rahlo otožnost minljivosti in tihega spreminjanja narave. Vsak motiv pripoveduje svojo zgodbo in gledalca vabi, da se za trenutek ustavi, opazuje in začuti. Njena dela odlikuje iskrenost pogleda, brez odvečnega blišča ali iskanja popolnosti nastajajo podobe, ki s svojo pristnostjo nagovarjajo človeka in prebujajo spomine, občutke ter občudovanje narave. Prav v tej preprostosti in občutenju svetlobe se skriva moč njenih fotografij.
Na ladjo Mirabela se vkrcamo v Bajnicah pri Splitu in se usmerimo proti Staremu gradu na Hvaru. Pozno popoldne izkoristimo za vzpon na Glavico, 111 m visoko razgledno vzpetino nad Starim Gradom. Naslednje jutro plujemo proti najjužnejšem otoku Mljetu, kjer si z daljšim obhodom ogledamo nacionalni park in znameniti otok Svete Marije, kjer stoji benediktantski samostan. Naslednje jutro obrnemo proti severu, naš cilj je otok Korčula. Za turo izberemo pot iz mesta Korčule do Lumbarde, kjer nas čaka nekaj malega asfalta in nekaj več podeželske ceste čez gozdnato pobočje. Vračamo pa se z lokalnim busom v mesto Korčulo, kjer nas v popoldanskih urah vodička Maja popelje po starem mestnem jedru mesta Korčula. Naslednji cilj je polotok Pelješac. Iz Kučišta se dvignemo proti sv. Iliju, a tokrat nismo namenjeni do vrha. Vzpnemo se le do prvega razgledišča do starodavne cerkvice sv. Luncijate in nato po pobočju po gozdnih stezah in delno po cesti do Orebiča, od koder se spet z lokalnim busom prepeljemo do ladje v Kučištu. Naslednji cilj je Brač, znamenito mesto belega marmorja Pučišča, kjer sprva povedrimo v kavarni na rivi, potem pa obhodimo širšo okolico mesta. Našo avanturo nadaljujemo na Šolti, kjer sidramo v mestecu Stomorska. Tu se namenimo na našo zadnjo turo, na 237 m visoko Velo Stražo, imenitni razglednik nad Stomorsko. Zaključni večer na ladji je prava fešta z glasno dalmatinsko in slovensko glasbo, petjem in plesom. Naslednje jutro odplujemo na celino in krenemo domov.
