Kozjansko nas je očaralo v svojih barvitih jesenskih odtenkih, ko smo se kot vesela planinska druščina podali na naš tradicionalni jesenski izlet. Dan smo začeli z jutranjo kavo v Podčetrtku, nadaljevali pa z vzponom na Rudnico, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in uživali v čudovitem razgledu na okoliške griče. Nato so nas poti vodile do znamenitega minoritskega samostana v Olimju, kjer sta nas prevzela mir in bogata zgodovina. Piko na i našemu dnevu pa sta postavila dva sladka in okusna postanka – obisk čokoladnice, kjer smo se predajali čokoladnim pregreham, ter sproščeno druženje ob domačem pivu in kulinariki v Domačiji Haler.
Vrhovi nad Soriško planino, 17.10.2026
Možic, Šavnik, Slatnik. Lajnar in Dravh so vrhovi nad Soriško planino, ki jih povezuje slikovita pot po Rapalski meji. Pisana druščina mladih planincev in malo manj mladih, a izkušenih planincev našega društva se je veselilo na turi ob lepih razgledih, jesenskih barvah in prijetnem živ-žavu. Skupina hitrohodcev je obrala vse vrhove, večina pa je raziskovala bunkerje ob poti od Možica do Lajnarja.
Obir, 3.10.2026
Avstrijska Koroška, Karavanke, 2139 m visoki Obir. Narava v jesenskih barvah, tu pa tam kaka cvetka, toplo jesensko sonce in neskončni razgledi.
Pohorje, 26.9.2026
Pot nas je vodila od Grmovškovega doma pod Veliko Kopo preko najvišjega pohorskega Črnega vrha do Ribniške koče in nazaj. Jesenski gozd so krasile zoreče jerebike in tu pa tam kaka goba. Prave gobarske bere ni bilo, bila pa je dobra seniorska družba, za lep spomin pa Majdine fotke…
Dleskovec, 20.9.2026
Dleskovec je pogosto prezrt biser naše narave, ki v sebi skriva mir in neokrnjeno lepoto gorskega sveta. Ko se človek povzpne na njegove planote, se pred njim odpre svet tišine, kjer veter šepeta med ruševjem, razgledi pa objamejo okoliške vrhove in doline. S planine Ravne smo se po nemarkirani poti povzpeli na njegovo teme, sestopili pa smo krožno po markirani poti.
Tolminska korita, 16.9.2026
Tolminska korita so najnižja in najjužnejša vstopna točka v Triglavskem narodnem parku V strminah nad Tolminom sta si Tolminka in Zadlaščica izdolbli slikovita korita, nad katerimi so domačini speljali pohodniško pot. Ta sicer ni dolga, a je dobro zavarovana z ograjami in jeklenicami, da je sprehod po teh poteh pravo veselje tudi za našo seniorsko skupino. Potep po Posočju smo nadaljevali do Kobarida, kjer smo se sprehodili po še eni ravninski poti do slapa Kozjaka. Lepote narave, naš sprehod in druženje pa je spet ujela naša fotografinja Majda.
Od klopce do klopce po Zeleni travi, 12.9.2026
Krajani Ravenske vasi so spet pripravili čudovit pohodniški dogodek po zaselkih domače vasi. Od klopce do klopce se je dobro nahodila tudi kumska planinska druščina. Vtise je v objektiv ujela naša fotografinja Majda.
Čemšeniška planina, 5.9.2026
Zagorski planinci so praznovali visoki jubilej, 80 let delovanja svojega planinskega društva. Slavnostni dogodek je potekal ob planinski koči na Čemšeniški planini.
Dolomiti, 1.-3. 9. 2026
Dolomiti v septembru so bili namenjeni planincem, ki ubirajo lažje poti. A smo kljub temu s pomočjo vzpenjač osvojili kar dva tritisočaka. Za prvi vzpon na najvišji vrh v skupini Sela na 3152 m visoki Piz Boe se je bilo treba potruditi po strmi in z jeklenicami zavarovani poti. Drugi dan smo raziskovali planoto Seceda in se dvignili na vrh pod špice Geislerja. Tretji dan pa nas je zvabilo na Tofano di Mezzo, tisto Tofano, na katero iz Cortine skoraj do vrha seže vzpenjača Nebeška puščica. Do samega 3244 m visokega vrha pa smo se sprehodili po deloma z jeklenico zavarovani poti. Časa je bilo dovolj tudi za ogled doline Val Gardena. Navdušila so nas slikovita mesteca Selva, Santa Christina in Ortisej. Pot proti domu pa nas je vodila po celotni dolomitski cesti od Val Gardene do Alta Badie in naprej čez prelaz Falzarego do Cortine. Nadaljevali smo po Pustriški dolini in čez hrib do jezera Weissenzee na Koroškem ter po Ziljski dolini pod naše domače hribe.
Mala Mojstrovka, 23.8.2026
Na Vršiču trenutno potekajo obnovitvena dela ceste in parkirišč, zato je bil dostop do izhodišča pravi izziv. A nam je v zgodnjih jutranjih urah uspelo. Večina udeležencev je za vzpon izbrala južno, lažjo pot, trojica pa se je šla preizkušat v Hanzovo plezalno pot, ki poteka po severni steni. Razglede z vrha so zakrivale meglice,










