Sobota je bila deževna, zato smo se na Snežnik odpravili na nedeljo, ko je nebo obetalo sonce. A smo ga morali kar nekaj časa čakati, šele na pol poti smo se izvili iz jutranjih meglic, potem pa je zasijalo in nas lepo ogrelo. Nagajal pa je nagajivi vetrič, ki je vztrajno razredčil še zadnje meglice. Vtise s poti s Sviščakov do vrha in nazaj pa je v svoj objektiv ujel Miha.
Vlasta Medvešek Crnkovič, biologinja in naravovarstvenica je v našem društvu postavila temelje in koncept delovanja na področju varstva narave. Njeno delo nadaljujemo tudi s pohodom v njen spomin po poti kumskega brezokca, ki se ga je tokrat udeležilo preko 60 domačinov, planincev in ostalih ljubiteljev narave. V predstavitvah posameznih zanimivosti so sodelovali vodnik po poti Jure Crnkovič, gozdar Jože Prah in Marija Imperl, ki nam je predstavila pojem čuječnosti v gozdu, z literarnim vložkom pa je pohod zaključila Jana Crnkovič.
Na Uršljo goro smo se odpravili z Naravskih Ledin. Sprva kopna pot se je v zgornjem delu spremenila v pravo zimsko drsalnico. Vrh pa, čeprav je bil še en dan prej povsem pobeljen, se je kopal v spomladanskem soncu in nas nagradil s pravimi planinskimi užitki. Uršlja gora pa je seveda sijajni razglednik, kar se vidi tudi na naših fotografijah.
Kot vsako leto smo se planinci tudi tokrat priključili občinski čistilni akciji. Najprej smo očistili dvorišče pred sedežem društva, potem pa smo se lotili pobiranja odpadkov na cesti, ki vodi z Zasavke na Kum. Hkrati pa smo preverili tudi planinske poti. Ugotavljamo, da na planinskih poteh smeti in odpadkov ni, jih je pa dosti ob cesti, ki vodi na Kum, predvsem na delu od mosta do Dobovca. In vsako leto se sprašujemo, kako razmišljajo ljudje, ki brezsramno odvržejo v naravo pločevinko, plastenko, steklenico ali pa kar celo vrečo smeti, ko pa so povsod na voljo zbiralniki za ta namen.
Prvi letošnji seniorski izlet smo namenili Napoleonovi poti z izhodiščem na Opčinah. Slikovita, lahka, ravninska pot nad Trstom nas je navdušila z imenitnimi razgledi na Trst in Tržaški zaliv, ob poti pa so nas skoraj zamikala plezališča v kompaktni skali, ki menda privabljajo številne plezalce. Ravninska pot se zaključi s strmim vzponom na Vejno, kjer stoji Marijino svetišče – mogočna modernistična cerkev, zgrajena v letu 1966. Cerkev v dveh nadstropjih, s številnimi oltarji in s posebno svetlobo, ki prodira skozi trikotna stekla- osupljiva arhitektura mogočnega objekta, ki ždi visoko nad mestom in je vidna daleč naokoli. Pot smo nadaljevali po zgornji poti do izhodišča, nato pa se z Openskim tramvajem odpeljali v Trst. Openski tramvaj je elektrificirana tramvajska proga, ki povezuje Trst in Opčine. Na delu proge deluje kot žičnica vzpenjača in je prava tržaška znamenitost tudi zato, ker na 5 km premaga več kot 300 m višine. Krajši sprehod po tržaški promenadi smo zaključili s postankom ob Kanalu, si privoščili nekaj priboljškov, nato pa s tramvajem nazaj na Opčine in z vlakom do našega Zasavja.
Prva letošnja planinska tura je mlade planince vodila na domači hrib, na 1011 m visoko Sveto Planino. Z izhodišča na Kleku se je dvanajsterica igrivo zagnala na Tabor, potem pa so bolj umirjeno nadaljevali do vrha. Po počitku in okrepčilu v koči pa so se uspešno vrnili na izhodišče v Kleku. Spremljali so jih mentorica učiteljica Urška in vodnik Peter Kralj s pomočnikom Nacetom.
Loncmanova Sivka je travnati hrbet na nekaj manj kot 1000 m višine, ki se razteguje nad Žirem. Vzpon smo začeli v Žireh v smeri vasice Breznica. Sprva strma pot se v vršnem grebenu položi in pelje čez travnike, ki jih v tem pomladnem času krasijo neskončne preproge modrih žafranov. Sneg, ki je zapadel pred dnevi, je sicer skopnel, a je žafranom tudi vzel nekaj moči. Kljub temu pa je bil pogled na lila pobočja osupljiv. Pohod po Sivki smo zaključili pri novi planinski koči na Mrzliku. Ta je med tednom sicer zaprta, a njihovi domači planinci poskrbijo, da se pohodniki lahko podprejo s pijačo, ki jo hranijo v prikupno urejenem bifejčku. V Žiri smo sestopali po poti proti Ledinici, sprva po gozdnih poteh, nato pa po Jarški dolini mimo številnih kmetij do izhodišča.
V pravem zgodnjepomladnem dnevu se je pisana druščina mladih in manj mladih kumovcev povzpela na Nanos. Z Razdrtega so na vrh prisopihali po direktni strmi poti, sestopili pa po položnejši in malce daljši poti mimo sv. Hieronima. Majda pa je ujela nešteto utrinkov, nekaj pa jih je v prilogi.
Za vzpon na Krim smo izbrali izhodišče v vasici Jezero. Sprva kopna pot se je v zgornjem delu odela v snežno odejo, narava pa nas je objela s hladno snežno belino. Seveda, saj je zima. V dolini nas je še nagovarjalo sonce, višje ko nas je peljala pot, bolj se je gostila megla, tako da z razgledi tokrat ni bilo veselja. So nas pa prijazno pogostili v koči.
Tudi v letu 2025 nadaljujemo skupni MDO pohod po Zasavski planinski pot. Na tokratni trasi smo povezali Zasavsko Sveto goro z Geossom in Vačami. Dan je bil zimski, brez sonca in z veliko zanimivosti ob poti, le markacij ni bilo prav dosti. Pa tudi dobre volje ni zmanjkaklo.
