Posts in category: Izleti

Načrtovali smo “zimsko”, udejanjili pa zgodnje spomladansko Pohorje. Lahka tura od Grmovškega doma pod Veliko Kopo na Črni vrh in naprej do Ribniške koče in nato do izhodišča je tura, ki jo zlahka prehodijo tudi manj vzdržljivi planinci. Snega je bilo le še za vzorec, prve spomladanske cvetke so kukale izpod suhe trave, sunki vetra pa so naznanjali napovedani prihod hladne fronte. Medtem ko je skupina vandrala po tej poti, je v Grmovškovem dom potekal zbor varuhov gorske narave, ki sva se ga udeležili tui predstavnici našega društva.

Srebotnik je 700 m visoki vrh, ki se kot številni drugi vrhovi dviga južno od Celja in Štor v Posavskem hribovju. Nanj so speljane tri poti, ena iz smeri Štor, druga iz smeri Hudičevega grabna in tretja s strani, ki nas pripelje od Celjske koče. Vrh je kot poraščen monolit zelo strm, zato so tudi vse poti izredno strme in v mokrem precej spolzke. Mi smo se nanj odpravili iz smeri Celjske koče, pod vrhom nas je navduševalo pobočje cvetoče spomladanske rese, potem pa smo se po mokri in neugodni poti s pomočjo rok pretolkli do razglednega vrha. Prostora na vrhu ni prav dosti, zato smo jo urno ubrali nazaj po sicer z jeklenico zavarovani in blatni poti proti Hudičevem grabnu. Kar ni hotelo zmanjkati blatne strmine, vse do prečenja grabna, potem pa smo zagrizli v hrib do Pečovniške koče pod Grmado. Do izhodišča pa ni bilo več daleč.

Tudi to leto nadaljujemo z našimi skupnimi MDO pohodi po Zasavski planinski poti. Na Čebinah se je zbrala številna druščina, Kumovci pa smo se jim pridružili pri kmetiji Guna. Pot seveda vodi čez Čemšeniško planino, ki je bil glavni cilj te trase. Po travnati strmini južnega poboja Čemšeniške planine smo se že precej ogreli, pripomoglo pa je tudi pravo spomladansko vreme, zato pa je bilo tudi druženje ob koči prav prijetno. Pred odhodom nam je Jože prah, preds. MDO, povedal še nekaj zanimivosti o gozdu in o spremembah v naravi, ki so vedno bile in vedno bodo ter nas ob zaključku povabil na naslednjo etapo, načrtovano 19. oktobra, ko bomo nadaljevali do Zasavske Svete gore. In še nekaj vtisov s poti.

Dan je bil idealen za pot v hribe, obetala se je lepa zimska tura na Porezen. Naš vodnik pripravnik Robi se je odločil za izhodišče na Petrovem Brdu. Spodnji del poti je bil kopen, zgoraj pa je bilo še dosti rahlo pomrznjenega snega. Lepo vreme z mogočnimi razgledi, prijetna planinska druščina in odlično opravljeno Robijevo vodenja – vse to nam bodo lepi spomini ujeti v spodnjih fotografijah.

Na južni strani Šentjurja se dviga Resevna, ne prav visok hrib, dobrih 680 m seže v višino, pot ni zahtevna, je pa slikovita. Na vrhu stoji stolp, da lahko uživamo v razgledu daleč naokoli. Navdušila pa nas je urejenost obnovljene koče, šentjurskim planincem izrekamo vse čestitke. Prijaznost oskrbnikov pa nam je še bolj polepšala planinski dan.

Po vseh teh letih bi pričakovali, da se zgodba o novoletnem pohodu na Kum že lahko izpoje, a vendar je 2. januar še vedno dan, ko se številni pohodniki, rekreativci in ljubitelji narave iz vseh koncev Slovenije povzpnejo na Kum. Vreme je, kot pravimo, zdržalo, ni bilo padavin, pa tudi razkošnih razgledov ne. Bilo pa je v koči in okrog nje veselo vzdušje, polno izrečenih dobrih želja, najlepše pa je bilo videti sijoče in zadovoljne obraze malčkov in tistih že v žlahtnih letih, ki so zmogli 1000 metrski vzpon. No, mnogi korenjaki pa so se tudi preizkušali v svoji vzdržljivosti in se pohvalili s hitrostnimi rekordi. 

Kot vedno, smo poskrbeli za prišleke, jih pogostili s čajem in zabeležili njihovo udeležbo. Ocenjujemo, da je bilo na tem pohodu 1000 – 1200 pohodnikov, približno tretjina pa svojo udeležbo potrjuje. Še posebej pa smo veseli veteranov, ki imajo zabeležene vse pohode. 

Za tokratni Sabatov pohod izberemo traso iz kamnoloma pod Lontovžem do Malega Kuma in nato vzpon na vrh Kuma. Zadnji letošnji zaključni planinski izlet smo z druženjem zaključili v koči na Kumu.