Posts in category: Izleti

Vremenarji so nas z napovedjo vabili v visokogorje, pa so nas kar lepo naplahtali. Obetali smo si turo, posejano z alpskim cvetjem in razkošnimi razgledi. Pa se je zgodilo le prvo, razgledov pa ni bilo. Pot smo si skrajšali z vzpenjačo Vogel, potem pa smo se usmerili v temne megle, ki so se kopičile na grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Tudi veter je imel svoj igrivi dan, pa vendar mu ni uspelo razgnati megle, ki nas je neprijetno spremljala ves čas vzpona. Šele pri sestopu po dolini Suhe smo se nekako uspeli spustiti pod oblak, v dolini pa nas je končno pričakalo sonce. Majda pa je shranila spomine še za nas.

Zadnji vikend v juniju so radeški planinci obeležili 70 letnico Zasavske planinske koče na Prehodavcih. Od drzne, a uresničljive želje nekaj mladih planincev iz Zasavja, da na Prehodavcih zgradijo kočo, je minilo 72 let, kasneje so Zasavci kočo predali v lastništvo in upravljanje radeškim planincem, ki od takrat naprej vzorno skrbijo za to priljubljeno visokogorsko postojanko. Radečanom se je pridružilo preko 120 planincev iz ostalih zasavskih planinskih društev in občinski svetniki z županom na čelu, ki so na tem imenitnem mestu izpeljali tudi občinsko sejo. V kulturnem programu sta v uvodu odmevali slovenska in planinska himna, ki so ju zapeli pevci iz Sopote. Nato nam je predsednik Jože Šušteršič opisal zgodovino gradnje te koče, nekaj zanimivosti je prispeval tudi najstarejši, 98 letni Zoran Klemen, ki je sodeloval pri gradnji tej koče in pri tem poskrbel za bogati fotografski arhiv. Radeške planince je nagovorila tudi podpredsednica MDO Zasavja Marjeta Bricl, ki je ob tej priložnosti Radečanom izročila MDO priznanje. Radeškim planincem še enkrat izrekamo čestitke in priznanje za bogato planinsko delovanje in se zahvaljujemo za gostoljubje na njihovi Zasavski koči na Prehodavcih. Bogati foto arhiv tega dogodka pa je prispeval Vinko Šeško.

Smučarsko društvo Kum Dobovec je v nedeljo 30.6.2024 organiziralo jubilejni že 30. Kolesarski vzpon na Kum. Vzpon, ki velja za enega najtežjih v Sloveniji, letos šteje tudi za Pokal Slovenije pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije. Zato so se dogodka udeležili številni visoki gostje iz sveta kolesarskega športa in tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Vzpon velja za enega najtežjih v Sloveniji, saj je na trasi asfaltirane in makadamske poti v skupni dolžini 9,5 kilometrov potrebno premagati kar 1.000 metrov višinske razlike., zato smo se tudi planinci pridružili navijačem.

Rezultate današnjega Kolesarski vzpon na Kum 2023 najdete na spodnji povezavi:

– navadna kolesa: https://timing.si/slv/dirka/5854/skupni_rang in

e-bike: https://timing.si/slv/dirka/5853/skupni_rang

Zirbitzkogel je s svojimi 2396 m najvišji vrh Labotniških Alp, ki kot očak bedi nad Labotniško dolino. Vznožje gore je obdano z bogatimi gozdovi iglavcev, še posebej veliko je v teh gozdovih cemprina, to je vrsta belega bora z dolgimi nežnimi iglicami. Nad gozdno mejo je travnato površje, ki je proti vrhu vse boj kamnito, pobočja pa krasi alpska cvetana. Tik pod vrhom stoji več kot 150 let stara koča, na vrhu pa, kot na večini vrhov, dominira visok lesen križ. Naše izhodišče je bilo pri Waltheim koči, na vrh smo krenili po direktni poti, sestopali pa mimo čarobno lepega Labotniškega jezera. To visokogorsko jezerce je izvir reke Labotnice, ki se po dobrih 60 km steka v reko Dravo. Sonce nam je prizanašalo in se večinoma skrivalo za tanko kopreno oblakov in neprijetnega puščavskega peska, ki nam je zakrilo tudi vse razglede po okoliških gorah.

Lepo nedeljo kaže izkoristiti za hribe in se namenimo na Raduho. Pa se spotoma nekaj skazi in krenemo v Matkov kot, da ugotovimo, kako je letos z znamenitim škafom v zatrepu doline tam pod Mrzlo goro. No, narava dela svoje delo in lepo dolbe škaf v snegu. Še bolj kot škaf pa nas navdušijo cvetoče poljane v Matkovem kotu.

Za letošnje srečanje slovenskih planincev so poskrbeli Korošci in nas povabili na njihove hribe in ferate. Večina nas je krenila na Pikovo in po razglednem grebenu nazaj v Črno. Trojica pa se je preizkušala v plezanju v ferati. Zaključili smo z druženjem na njihovem osrednjem trgu.

Planinci PD Bohor Senovo v tem letu obeležujejo 70 let svojega delovanja. Prireditve ob tej priložnosti smo se udeležili tudi Kumovci. Srečanje je potekalo v okviru MDO srečanja vseh zasavskih planincev in dnevu Zasavske planinske poti.

Po neprijetnem deževnem tednu smo seniorji brž izkoristili sončni dan in se podali na pot na Boč, natančno na načrtovani dan. Naše izhodišče je bila koča Velikonočnica, od koder smo jo po strmi poti mahnili proti oddajniku na vršnem grebenu Boča in nadaljevali mimo vojaških objektov do razglednega stolpa. Več kot 100 stopnic vzpenjanja, razgled pa izjemen. Sestopamo po krožni položnejši poti do koče pod Bočem, da se malček okrepčamo in si ogledamo obnovljeni planinski dom, na katerega so planinci iz Poljčan lahko zelo ponosni. Še nekaj malega poti nas je čakalo do izhodišča, potem pa smo se usmerili proti Podčetrtku na rojstnodnevno praznovanje naše NEseniorke, Ja, seveda, vse to smo že imeli v mislih, ko smo pripravljali letni seniorski pohodniški načrt.

Seniorji smo se potepali po dolenjskem podeželju. Pot nas je vodila skozi znamenito turistično vas Pristava nad Stično do Gradišča. Pristava leži na položnem prevalu le nekaj km oddaljene o Stične in slovi kot lepa izletniška in razgledna točka. Skozi vas je speljanih več različnih pohodnih poti, med njimi tudi Badjurova, Lavričeva in Viridina pot ter Pot slovenskih legend. Vas odlikuje neokrnjena narava ter srčnost tu živečih vaščanov, ki so svojo vas uredili v vabljivo turistično točko. Pot nas je vodila po podeželski cesti, deloma tudi po planinski poti skozi gozd do Lavričeve koče na Gradišču tik nad Ivančno Gorico. Koča je bila v dopoldanskih urah sicer zaprta, a smo kljub temu uživali na njenem zanimivem gostinskem vrtu. Majda pa je ujela nekaj lepih motivov.