Na praznični dan nas je zvabilo v Zahodne Julijce, na slikovito goro Lipnik v grebenu Naborjetskih gora, ki niti ne doseže 2 tisočakov, a je izvrstni razglednik na Julijce iz zahodne perspektive in seveda na Karnijce, ki se od tu dalje bohotijo proti zahodu. Gora je izjemno bogata z alpskim cvetjem, a mi smo ga sredi avgusta že zamudili. Kljub temu smo uživali v razkošnih razgledih, v dobri družbi pa smo se spominjali vzponov na to goro v preteklih letih.
Planinsko društvo Rimske Toplice je praznovalo 70-letnico obstoja in v ta namen organiziralo druženje vseh zasavskih in posavskih planincev na Kopitniku. V svojem nagovoru je predsednik Miha Seme povedal nekaj o zgodovini društva in koče, podeljena so bila priznanja, s prodajo planik pa so zbrali nekaj sredstev za pomoč ob nedavnih poplavah. Praznovanje obletnice se je nadaljevalo z njihovim tradicionalnim popoldnevom ob citrah na Kopitniku.
Tradicionalnega balinarskega piknika se je udeležilo lepo število naših članov. Izmed osmih ekip se je najbolj izkazala četverica Anica, Rudi, Ivan in Boris, ki so za prvo mesto prejeli medalje, ki jih je izdelala mala Brina. Uspelo nam je celo skupinsko fotografiranje, druženje pa smo nadaljevali ob dobri hrani in zapitku ter bolj ali manj ubranemu prepevanju. In še nekaj vtisov….
Letošnje nepredvidljivo vreme nam komaj tu pa tam privošči kak dan, primeren za obisk gora. Tokrat je kazalo dobro, pa se kljub temu megla kar ni in ni mogla odtrgati z grebena Košute. Pot nas je vodila s parkirišča Vranček na planino Korošico in nato na Hajnževo sedlo tik pod severno steno Velikega vrha. Pot je v spodnjem delu zgledno zavarovana z jeklenicami, v zgornjem delu pa varoval ni, se je pa vseeno treba malček potruditi in si pomagati z rokami. Sestopili smo na Kofce na njihove znamenite štruklje in nato po razmočeni, spolzki in blatni poti do Matizovca.
Zahodni Julijci, gore nad slikovito planino Pecol nas vedno premamijo. Ne le nas, pravi planinski vrvež je bil na planini že v ranem jutru. Prijetno speljana steza po strmem pobočju je bila polna pohodnikov, po večini Slovencev. Seveda, Špik Hude police je eden izmed najlažjih dvatisočakov (2420 m) z razkošnim razgledom na Montaževo in Viševo skupino ter Kaninsko pogorje. Ena skupina se je odločila za ta vrh in bila je navdušena. Še več užitka pa je bilo dano drugi skupini, ki se je izpod Špika Hude police usmerila na pot Cerla Merlone, ki vodi na Špik pod Nosom (2531 m). Nekaj prečenj travnatih strmin, pa vzpon na Škrbino pod Tratico, pa 10 lepo speljanih jeklenic, pa spet nekaj izpostavljenih prečenj po grušču, na vrhu pa lepo urejen bivak Luca Vuerich, resnično izjemno lepa tura, še posebej zato, ker smo na poti uživali v samoti, komaj kdo zaide na to pot. Vsi pa smo ob poti lahko občudovali številne divje koze, ki so poleževale na cvetočih tratah ali pa se razkazovale s svojimi vragolijami po skalnih strminah.
Julijski seniorski izlet po Bornovi poti do planine Preval smo združili z načrtovanim septembrskim izletom na Begunjščico. No, Vrh Begunjščice smo izpustili, zagotovo pa smo uživali na poti z Ljubelja do Zelenice, nadaljevali smo po severnih pobočjih Begunjščice in ko smo prilezli na njen zahodni greben, smo se spustili do Robleka. Sestopali pa smo po južnih pobočjih čez planino Roža in planino Preval, nato pa po Bornovi poti do Ljubelja. Ob vzponu nas je preletavali helikopter, ki je reševal ponesrečene pohodnike izpod Vrtače in skoraj istočasno še izpod Begunjščice. Ob sestopu pa so pod in nad nami elegantno švigala jadralna letala.
Mrzla gora (2203 m) je po dostopnosti med najzahtevnejšimi med Kamniškimi in Savinjskimi Alpami, zato je odličen cilj za zahtevne in dobro pripravljene planince. Gorniški užitki v tako lepem poletnem dnevu so shranjeni v spodnjih fotografijah.
Junijski seniorski planinski izlet nam je uspelo izpeljati prav zadnji dan v mesecu juniju. Sprehodili smo se po grebenu med Štajersko in Koroško, od Smrekovca do Komna. Pred dobrimi 23 milijoni let je globoko pod morjem na območju Smrekovca vulkan izbruhal velike količine vulkanskega pepela, prahu in lave. Iz tega so nastale številne kamnine, pestra kamninska podlaga pa je nudila posebne pogoje za nastanek življenja. Tako so na tej specifični geološki podlagi nastala alpinska travišča na katerih prevladuje volk, vrsta trave, ki raste na tem pogorju. Kjer te trave ni, raste bogato borovničevje, od dreves pa najdemo le smreke, kakopak, zato pa imenuje Smrekovec. Domov grede pa smo se ustavili še ob Savinji. Za foto vtise pa je spet poskrbela Majda.
Planinci PD Dol pri Hrastniku so praznovali 70-letnico svojega delovanja, zato je bilo srečanje zasavskih in posavskih planincev še toliko bolj praznično. Zbor praporščakov, slavnostni govorniki, kulturni program, imenitna pogostitev in druženje s soplaninci iz sosednjih društev – vse je bilo, kot se spodobi za tako praznovanje. Planincem PD Dol pri Hrastniku čestitamo ob njihovem jubileju in prav tako čestitke vsem prejemnikom planinskih priznanj!
Trojica naših planincev se je pomerila s ferato na Storžič. Povzpeli so se skozi Žrelo in sestopili čez Škarjev rob. Na poti je v severni steni še kaka mala zaplata snega, pa tudi gorsko cvetje že krasi goro.
