DSC02361~1

Pot po Golteh

Seniorski izlet po Golteh, načrtovan v maju, je prišel na vrsto šele v juniju. Avriklji so že odcveteli, bilo pa je mnogo drugega pisanega cvetje vsem nam v veselje in še posebej Majdi, ki je cvetke ujela v svojo kamero.

No Images found.

Dan slovenskih planincev na Kalu, 10.6.2023

Slovenski planinci smo svoj praznik proslavili na Kalu. Vsem generacijam planincev z vse Slovenije so se pridružili tudi planinci invalidi. Ob izjemni organizaciji domačega PD Hrastnik je bilo vzdušje izjemno prijetno, navdušili so praporščaki s svojim slavnostnim sprevodom, nagovorili so nas pomembni planinski funkcionarji , Orleki pa so poskrbeli za glasbeno doživetje. Nekaj vtisov pa je v prilogi.

DSC02064~1

Srečanje planincev na Kumu in zaključek Tedna gozdov 2023, 28.5.2023

V nedeljo, 28.5.2023 smo se že 11. leto zapored planinci zbrali na spomladanskem srečanju na Kumu, kjer smo spet razglasili naj prijatelje Kuma, dogodek pa je obogatil zaključek slovenskega tedna gozdov. Zasavski MDO in PD Kum Trbovlje sta organizirala slovesno prireditev. Na njej so sodelovali predsednica PD Kum, Marjeta Bricl, predsednik MDO Jože Prah, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, Aleš Gulič in pevec in kitarist ansambla Modra Frankinja iz Trbovelj. Posebna gosta pa sta bila dva Sevničana. Lojze Rupar je prejel posebno priznanje MDO, saj je v enem zamahu ponovno prehodil Zasavsko planinsko pot, Vinko Šeško pa je fotografski gost v koči na Kumu. Predstavlja se svojimi najnovejšimi deli, posnetimi na tematiko gozda in življenja z njim. Vabimo vas, da si razstavo ogledate.

P1070417~1

Matajur, 20.5.2023

Matajur, domačini mu pravijo Matajure, je 1642 m visoka mejna gora na SLO/I meji nad Kobariško kotlino na vzhodni in nad Benečijo na zahodni strani gore. Na pot smo se odpravili iz vasice Avsa, sestopili pa smo na italijansko stran do koče Pelizzo. Koča na Matajure, ki jo oskrbuje Planinska družina Benečije, je bila zaprta, pa nič zato, smo se podprli pač iz svojih nahrbtnikov. Za prevoz nazaj v Avso pa je poskrbel Branko Medveš, domačin iz Avse, ki ima v tej vasici kmečki turizem Jelenov breg. No, tu pa smo se zadržali nekoliko dlje in si ogledali tudi njegov muzej ostalin iz prve svetovne vojne.

18~1

Tabor Brač, 6. do 9. 5. 2023

Brač je dalmatinski otok, ki se ponaša z najvišjo otoško goro v Jadranu, 780 m visoko Vidovo goro. Seveda je na otoku še veliko lepih pohodniških poti, zato se nas je 22 članska druščina z veseljem odpravila na raziskovanje tega otoka.

Po dobrih 500 km vožnje in namestitvi v kampu Bunja v Supetarju smo prvo popoldne izkoristili za ogled mesteca Pučišća in njihove znamenite 114 let stare klesarske šole, kjer se 60 dijakov uči te redke obrti in s tem ohranjajo kamnoseško tradicijo braškega kamna.

V naslednjem jutru se namenimo v v Puščavo Blaca, v skalo vklesan samostan iz 16. stoletja, ki je ena izmed najvidnejših znamenitosti otoka. Izhodišče je zapuščena pastirska vasica Obršje, od koder se ena skupina odloči za krajšo pot, druga pa se spusti po pastirskih poteh do morja, do uvale Farska, nato pa ob samotnih in zapeljivih zalivčkih vse do označenega izhodišča, ki ga za ogled uporabijo popotniki, ki pristopajo z morja. Sledi slaba ura hoda po vzpenjajoči dolini do samostana. V samostanu menihov že dolgo ni več, zadnji Nikola Miličević, znani astronom, se je poslovil v letu 1962, z vodenim ogledom pa smo spoznali bogato zgodovino tega samostana.

Tretji dan vzamemo pot pod noge za Vidovo goro. Spet ena skupina s krajšo in druga z daljšo potjo. No, tisti z daljšo smo si jo nehote še bolj podaljšali vse do letališča, tako da nas je iz zagate reševala prva ekipa in skupno snidenje na Vidovi gori smo spodobno “proslavili” ob razkošnih razgledih na ostale bližnje in daljne otoke, ter na znamenito plažo Zlato rog ob vznožju gore. Sestopimo v mestece Bol, kjer si to znamenito plažo tudi ogledamo pobliže.

Ob povratku pa se ustavimo v Škripu, najstarejšem zaselku na otoku, zasnovanem že pred 3000 leti, kjer nas prijazno sprejmejo in pogostijo v Muzeju uja.

Zadnji dan se odpravimo proti domu z daljšim postankom v Splitu, kjer se pridružimo številnim turistom pri ogledu največje kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta Splita, mogočne Dioklecianove palače, zgrajena za rimskega cesarja Dioklecina ob prelomu v četrto stoletje našega štetja.

Vse dni nam je bilo vreme zelo naklonjeno, nekateri pogumneži so že zaplavali in se osvežili v hladnem morju, družili smo se ob skupni ribji večerji in se vse dni v dobri planinski družbi imeli lepo.

DSC01917~1

NV izlet na Lovrenc

V soboto, 6. 5. je v organizaciji odbora za VGN pri MDO Zasavje na Lovrencu potekalo srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev, priključili pa so se tudi ostali ljubitelji narave in gorskega cvetja, največ iz našega društva. Mnogo zanimivosti s tega področja sta predstavila biolog Dušan Klenovšek in gozdar, preds, MDO Jože Prah. Izlet je bil posvečen Vlasti M. Crnkovič, nedavno preminuli načelnici tega odseka pri MDO in pri našemu društvu. Majda pa je poskrbela za spomine.

DSC01869~1

Snežnik, 29.4.2023

V dolini je pomlad v razcvetu, po snežniških pobočjih pa med rušjem še debele snežne zaplate, pomladno cvetje pa komaj naznanja pomlad. Za spomine pa je poskrbela Majda.

In memoriam, Vlasta Medvešek Crnkovič (1968 – 2023)

Vlasta Medvešek Crnkovič je svojo mladost preživela na podeželju pod Kumom, kjer so ji starši odstirali številne  lepote in skrivnosti in jo s tem za vedno povezali z naravo in verjetno jo je prav to vodilo v študij biologije.

Vlasta se je v PD Kum Trbovlje vključila leta 1999 in kot diplomirana biologinja in ljubiteljica narave že takoj prevzela vodenje odseka za varstvo narave. Svoje znanje pa je v letu 2004 nadgradila s stanovsko licenco varuha gorske narave. Njeno delo je presegalo društveno dejavnost, zadnjih 12 let je vodila tudi odbor za VGN pri MDO Zasavje, nekaj časa je delovala tudi v komisiji za VGN pri PZS.

Vsa leta je v okviru domačega društva in na MDO vodila naravovarstvene izlete po Sloveniji in Hrvaški, predvsem pa po njenem ljubem Kumljanskem hribovju in Zasavju. O naravovarstvenih temah je pripravljala tudi vsakoletna predavanja ne le za planince, tudi za ostale občane v lokalnem in širšem okolju. Pri tem je pogosto sodelovala z Zavodom za varstvo narave in z Zavodom za gozdove. Odkrivala je številne zakonitosti in zanimivosti iz narave in pri tem izpostavljala pomen ohranjanja in odgovornega ravnanja v tem prostoru. Svoje znanje pa je z izjemno tankočutnostjo prenaša tudi na mlado generacijo. Za najmlajše so bile še posebno zanimive akcije prenašanja žabic preko ceste, opazovanje nočnih metuljev, spoznavanje polhov, ptic ter številnih skrivnosti v gozdu, na travnikih in ob potokih. Prav tako je tudi v srednješolskem centru v Novem mestu mladino v svojih predavanjih spodbujala k varovanju narave. Tudi njena profesionalna pot je bila povezana z okoljevarstvom, v našem mestu ji je bila zaupana skrb za odpadke in pitno vodo.

Vlasta je s svojimi zapisi in objavami v različnih medijih ozaveščala o pomenu varovanja narave in pri tem izpostavljala zmernost. Njena strokovnost je bila temelj, da je verjela v vse zakonitosti narave, v aktivizmu pa je pogosto zasledila pretirana negativna čustva, ki so po njenem mnenju naravi bila bolj v škodo kot korist.

Njeno delo v planinstvu je bilo v letu 2019 nagrajeno z zlatim častnim znakom PZS, v letu 2018 pa za delo na področju VGN z diplomo Angele Piskernik.

Draga naša Vlasta, mnogo, mnogo si dala nam in našemu društvu, mnogo znanja, mnogo idej v razmislek, mnogo drobnih nasvetov in mnogo prijaznih in toplih prijateljskih vezi. Tvoja pripravljenost in odgovornost za delo pri vseh naših dejavnostih v društvu, tvoja milina in dobrosrčnost, tvoja empatija do ranljivih, tvoje prijateljstvo – vse hranimo v naših srcih kot topel in nežen spomin na našo ljubo planinsko prijateljico. Hvaležni, da smo lahko vsaj nekaj časa hodili skupaj s teboj po planinski poti, se v teh žalostnih dneh poslavljamo od tebe. Ostajaš v naših srcih. Za vedno.

V aprilu, 2023

IMG_20230422_092503~1

Gradiška Tura

je 792 m visoki vrh na zahodni strani Nanoške planote. Nanj smo se povzpeli po Furlanovi zavarovani poti, del naše skupine pa po lahki vzporedni poti. Skupaj smo nadaljevali do zavetišča na Abramu, hitrohodci pa so nadaljevali še do Vojkove koče na Nanosu.

DSC00855~1

Menina planina, 5.4.2023

Seniorski izlet v aprilu. Sončen, a precej hladen dan, z veliko lepih razgledov. Usmerimo se na Goli vrh in nadaljujemo do koče, ki je v tem času seveda zaprta. Pomlad se tudi tu gori že prebuja in zagotovo bodo modre trate pomladanskega žafrana zmagale nad trdovratnim snegom. Sestopamo čez Biba planino, zaključimo pa pri dobrih in radodarnih ljudeh na Golicah. Majda pa je ujela vso to planinsko lepoto.