All posts by : Marjeta Bricl

Po vseh teh letih bi pričakovali, da se zgodba o novoletnem pohodu na Kum že lahko izpoje, a vendar je 2. januar še vedno dan, ko se številni pohodniki, rekreativci in ljubitelji narave iz vseh koncev Slovenije povzpnejo na Kum. Vreme je, kot pravimo, zdržalo, ni bilo padavin, pa tudi razkošnih razgledov ne. Bilo pa je v koči in okrog nje veselo vzdušje, polno izrečenih dobrih želja, najlepše pa je bilo videti sijoče in zadovoljne obraze malčkov in tistih že v žlahtnih letih, ki so zmogli 1000 metrski vzpon. No, mnogi korenjaki pa so se tudi preizkušali v svoji vzdržljivosti in se pohvalili s hitrostnimi rekordi. 

Kot vedno, smo poskrbeli za prišleke, jih pogostili s čajem in zabeležili njihovo udeležbo. Ocenjujemo, da je bilo na tem pohodu 1000 – 1200 pohodnikov, približno tretjina pa svojo udeležbo potrjuje. Še posebej pa smo veseli veteranov, ki imajo zabeležene vse pohode. 

Za tokratni Sabatov pohod izberemo traso iz kamnoloma pod Lontovžem do Malega Kuma in nato vzpon na vrh Kuma. Zadnji letošnji zaključni planinski izlet smo z druženjem zaključili v koči na Kumu.

Svečinske gorice so čudovit košček sveta v skrajnem zahodnem delu Slovenskih goric. Svečinska planinska pot vodi pohodnika po obronkih Svečinskih goric, objema vinograde in manjše zaselke, vodi mimo številnih vinogradniških kmetij, ponekod se dotika državne meje. Povprečni pohodnik jo prehodi v dveh dneh. Mi se je nismo lotili od začeta do konca, obiskali smo le nekaj čudovitih veduti s te poti.

Po precej vremensko burni noči in še kar kislemu in neprijaznemu jutru se odpeljemo proti vzhodu naše dežele in upamo, da se nam nebo zjasni.

Našo turo začnemo v Plaču, mimogrede pri Leberjevih nabavimo nekaj žlahtne kapljice in nadaljujemo do naše prve, 510 m visoke točke, do Plačkega vrha. Tu so leta 2000 domačini postavili 28 m visoki razgledni stolp. Še ena plohca rahlo poprha, a smo varno pod turističnim kozolcem. Sestopimo na drugo stran hriba in nadaljujemo do vinogradniškega muzeja Kebl, kjer nas sprejme Marija Radosavljevič, ki nas nato v nadaljevanju poti spremlja še v Grad Svečina. V prijetnem vzdušju nam pripoveduje o starih in sedanjih časih v Svečini in okolici. Medtem pa z neba izginjajo oblaki in sonce se nam že lepo nasmiha.

Z avtobusom nadaljujemo do pod Špičnika, nato pa se večina peš odpravi po osončeni »srčkasti« cesti do vrha, Špičnika, oz. do turistične kmetije Dreisiebner, kjer s ploščadi uživamo v razgledu po »srčku« in okolici. Sledi kosilo v domači gostilni in ogled njihove 150 m dolge kleti, kjer nam nekaj zanimivosti o kmetiji in vinogradništvu pove njihova »ta mlada« Andreja Dreisiebner.

Prijetno druženje nam popestrijo čudovite vedute Svečinskih goric, pokušanje dobre kapljice, duhovite šale in ubrano prepevanje nas, kumovcev.

Tudi to jesen nadaljujemo MDO turo po Zasavski planinski poti. Prehodili smo traso od Kala preko Mrzlice in Podmeje do Svete planine. Naša ekipa se je več kot 30 članski skupini pridružila na Podmeji.

Strelovec je 1763 m visoki vrh v grebenu med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Prav iz tega skritega kota smo se povzpeli do visokogorske kmetije Knez in nato čez njihovo planino do samotnega vrha, kjer se odpre slikovit razgled na bližnje in daljne vrhove.

MDO Zasavja vsako leto organizira srečanje starejših planincev. Letošnji gostitelji srečanja so bili planinci PD Rimske toplice, srečanje pa se je odvijalo na njihovi koči na Kopitniku. Vabilu se je odzvalo skoraj 80 planincev z vseh posavskih in zasavskih društev, nagovorila pa sta jih predsednik MDO Jože Prah, s strani domačega društva pa je goste pozdravil Jurij Potokar. Dan so jim popestrile zanimive muzikantke, nadaljevali pa so ob hrani in pijači ter veselemu pomenkovanju. S strani našega društva so se dogodka udeležili Viki, Ivan in Marjan.

Jesen že počasi prihaja v visokogorje, le tu pa tam je videti kak cvet v travi in macesni na gozdni meji že polagoma zlatijo. Severno ostenje Raduhe je v jutranji svežini kar malce turobno, a sonce kmalu prileze tudi na to stran in nas do vrha gore že dobro ogreje. Nekaj jih ubere lažjo pot čez Durce, nekaj pa nas zvabi zahtevnejša zavarovana pot. Razgledi nas navdušujejo, zaključimo pa v koči na Grohatu, pri Bokovnikovih, na najvišje ležeči slovenski kmetiji pa se oskrbimo z domačim dobrotami.

Tako na hitro smo se dogovorili na pobudo Petra Kralja, vodniškega pripravnika našega društva, da smo se pridružili na njegovi letni pripravniški turi. Izbral je pot z Gozda na Tolsti vrh in naprej na Kriško goro ter sestop nazaj na Gozd. Udeleženci smo na poti uživali v lepem jesenskem vremenu, Peter pa je svojo vodniško obveznost izpeljal izvrstno.

23. september je praznik športa, mi pa smo ga obeležili že dan prej s kratkim pohodom po delu tematske poti Srečno. Ni nas bilo dosti, a namen je bil izpolnjen.

Karnijske Alpe, sedlo Lonice(1552 m) med Kanalsko dolino in mestecem Paularo v vzhodni Karniji, tu je naše izhodišče za dva slikovita karnijska vrhova. Ena skupina se odloči za lahko pot, ki vodi preko južnega pobočja na vrh Zermule, druga pa je izbrala zahtevno ferato Amicci della Montania. Ob sestopu pa se vzpnemo še na bližnjo Guardio po ferati alpincev, ki tudi ni mačji kašelj. Pa vendar, naš “tamali” Nace se je izvrstno izkazal na obeh.