Dan je bil idealen za pot v hribe, obetala se je lepa zimska tura na Porezen. Naš vodnik pripravnik Robi se je odločil za izhodišče na Petrovem Brdu. Spodnji del poti je bil kopen, zgoraj pa je bilo še dosti rahlo pomrznjenega snega. Lepo vreme z mogočnimi razgledi, prijetna planinska druščina in odlično opravljeno Robijevo vodenja – vse to nam bodo lepi spomini ujeti v spodnjih fotografijah.
Letošnjemu turističnemu sejmu Alpe Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču smo se pridružili tudi Zasavci. Skupaj so se predstavile vse tri zasavske občine, sodelovalo je tako kot vedno Turistično društvo Trbovlje, planinci pa smo se vključili v PZS skupino, kjer smo skupaj z nekaterimi planinskimi postojankami predstavili Zasavsko planinsko pot.
Planina Uskovnica leži na dobrih 1100 m med Pokljuko in dolino Voje. Ena skupina si izbere pot iz Srednje vasi, do imenitne nove koče smo potrebovali slabi dve uri hoda. Skupino je vodil naš vodnik pripravnik Peter. Druga pa se zapelje na Rudno polje in se od tam napoti na Uskovnico. Mimo koče ne moremo, privoščimo si postanek in kak priboljšek, naše poti namreč še ni konec. Vsi skupaj nadaljujemo do planine Zajamniki, Na planini seveda ni živine in tudi pastirjev ne, je pa kar dosti obiskovalcev, ki so prišli na sonce in ogled te znamenite v ulico postavljene pastirske vasice. Potem pa nas je pot vodila delno skozi gozd in po gorski cesti do Rudnega polja. Prehodili smo približni 16 km, zato je bil to dober planinski zalogaj za našega vodnika in tudi za tiste naše najmlajše. Kako je bilo tega dne na Uskovnici, pa na posnetkih.
Na južni strani Šentjurja se dviga Resevna, ne prav visok hrib, dobrih 680 m seže v višino, pot ni zahtevna, je pa slikovita. Na vrhu stoji stolp, da lahko uživamo v razgledu daleč naokoli. Navdušila pa nas je urejenost obnovljene koče, šentjurskim planincem izrekamo vse čestitke. Prijaznost oskrbnikov pa nam je še bolj polepšala planinski dan.
Po vseh teh letih bi pričakovali, da se zgodba o novoletnem pohodu na Kum že lahko izpoje, a vendar je 2. januar še vedno dan, ko se številni pohodniki, rekreativci in ljubitelji narave iz vseh koncev Slovenije povzpnejo na Kum. Vreme je, kot pravimo, zdržalo, ni bilo padavin, pa tudi razkošnih razgledov ne. Bilo pa je v koči in okrog nje veselo vzdušje, polno izrečenih dobrih želja, najlepše pa je bilo videti sijoče in zadovoljne obraze malčkov in tistih že v žlahtnih letih, ki so zmogli 1000 metrski vzpon. No, mnogi korenjaki pa so se tudi preizkušali v svoji vzdržljivosti in se pohvalili s hitrostnimi rekordi.
Kot vedno, smo poskrbeli za prišleke, jih pogostili s čajem in zabeležili njihovo udeležbo. Ocenjujemo, da je bilo na tem pohodu 1000 – 1200 pohodnikov, približno tretjina pa svojo udeležbo potrjuje. Še posebej pa smo veseli veteranov, ki imajo zabeležene vse pohode.
Za tokratni Sabatov pohod izberemo traso iz kamnoloma pod Lontovžem do Malega Kuma in nato vzpon na vrh Kuma. Zadnji letošnji zaključni planinski izlet smo z druženjem zaključili v koči na Kumu.
Svečinske gorice so čudovit košček sveta v skrajnem zahodnem delu Slovenskih goric. Svečinska planinska pot vodi pohodnika po obronkih Svečinskih goric, objema vinograde in manjše zaselke, vodi mimo številnih vinogradniških kmetij, ponekod se dotika državne meje. Povprečni pohodnik jo prehodi v dveh dneh. Mi se je nismo lotili od začeta do konca, obiskali smo le nekaj čudovitih veduti s te poti.
Po precej vremensko burni noči in še kar kislemu in neprijaznemu jutru se odpeljemo proti vzhodu naše dežele in upamo, da se nam nebo zjasni.
Našo turo začnemo v Plaču, mimogrede pri Leberjevih nabavimo nekaj žlahtne kapljice in nadaljujemo do naše prve, 510 m visoke točke, do Plačkega vrha. Tu so leta 2000 domačini postavili 28 m visoki razgledni stolp. Še ena plohca rahlo poprha, a smo varno pod turističnim kozolcem. Sestopimo na drugo stran hriba in nadaljujemo do vinogradniškega muzeja Kebl, kjer nas sprejme Marija Radosavljevič, ki nas nato v nadaljevanju poti spremlja še v Grad Svečina. V prijetnem vzdušju nam pripoveduje o starih in sedanjih časih v Svečini in okolici. Medtem pa z neba izginjajo oblaki in sonce se nam že lepo nasmiha.
Z avtobusom nadaljujemo do pod Špičnika, nato pa se večina peš odpravi po osončeni »srčkasti« cesti do vrha, Špičnika, oz. do turistične kmetije Dreisiebner, kjer s ploščadi uživamo v razgledu po »srčku« in okolici. Sledi kosilo v domači gostilni in ogled njihove 150 m dolge kleti, kjer nam nekaj zanimivosti o kmetiji in vinogradništvu pove njihova »ta mlada« Andreja Dreisiebner.
Prijetno druženje nam popestrijo čudovite vedute Svečinskih goric, pokušanje dobre kapljice, duhovite šale in ubrano prepevanje nas, kumovcev.
Tudi to jesen nadaljujemo MDO turo po Zasavski planinski poti. Prehodili smo traso od Kala preko Mrzlice in Podmeje do Svete planine. Naša ekipa se je več kot 30 članski skupini pridružila na Podmeji.
Strelovec je 1763 m visoki vrh v grebenu med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Prav iz tega skritega kota smo se povzpeli do visokogorske kmetije Knez in nato čez njihovo planino do samotnega vrha, kjer se odpre slikovit razgled na bližnje in daljne vrhove.
MDO Zasavja vsako leto organizira srečanje starejših planincev. Letošnji gostitelji srečanja so bili planinci PD Rimske toplice, srečanje pa se je odvijalo na njihovi koči na Kopitniku. Vabilu se je odzvalo skoraj 80 planincev z vseh posavskih in zasavskih društev, nagovorila pa sta jih predsednik MDO Jože Prah, s strani domačega društva pa je goste pozdravil Jurij Potokar. Dan so jim popestrile zanimive muzikantke, nadaljevali pa so ob hrani in pijači ter veselemu pomenkovanju. S strani našega društva so se dogodka udeležili Viki, Ivan in Marjan.
