18~1

Tabor Brač, 6. do 9. 5. 2023

Brač je dalmatinski otok, ki se ponaša z najvišjo otoško goro v Jadranu, 780 m visoko Vidovo goro. Seveda je na otoku še veliko lepih pohodniških poti, zato se nas je 22 članska druščina z veseljem odpravila na raziskovanje tega otoka.

Po dobrih 500 km vožnje in namestitvi v kampu Bunja v Supetarju smo prvo popoldne izkoristili za ogled mesteca Pučišća in njihove znamenite 114 let stare klesarske šole, kjer se 60 dijakov uči te redke obrti in s tem ohranjajo kamnoseško tradicijo braškega kamna.

V naslednjem jutru se namenimo v v Puščavo Blaca, v skalo vklesan samostan iz 16. stoletja, ki je ena izmed najvidnejših znamenitosti otoka. Izhodišče je zapuščena pastirska vasica Obršje, od koder se ena skupina odloči za krajšo pot, druga pa se spusti po pastirskih poteh do morja, do uvale Farska, nato pa ob samotnih in zapeljivih zalivčkih vse do označenega izhodišča, ki ga za ogled uporabijo popotniki, ki pristopajo z morja. Sledi slaba ura hoda po vzpenjajoči dolini do samostana. V samostanu menihov že dolgo ni več, zadnji Nikola Miličević, znani astronom, se je poslovil v letu 1962, z vodenim ogledom pa smo spoznali bogato zgodovino tega samostana.

Tretji dan vzamemo pot pod noge za Vidovo goro. Spet ena skupina s krajšo in druga z daljšo potjo. No, tisti z daljšo smo si jo nehote še bolj podaljšali vse do letališča, tako da nas je iz zagate reševala prva ekipa in skupno snidenje na Vidovi gori smo spodobno “proslavili” ob razkošnih razgledih na ostale bližnje in daljne otoke, ter na znamenito plažo Zlato rog ob vznožju gore. Sestopimo v mestece Bol, kjer si to znamenito plažo tudi ogledamo pobliže.

Ob povratku pa se ustavimo v Škripu, najstarejšem zaselku na otoku, zasnovanem že pred 3000 leti, kjer nas prijazno sprejmejo in pogostijo v Muzeju uja.

Zadnji dan se odpravimo proti domu z daljšim postankom v Splitu, kjer se pridružimo številnim turistom pri ogledu največje kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta Splita, mogočne Dioklecianove palače, zgrajena za rimskega cesarja Dioklecina ob prelomu v četrto stoletje našega štetja.

Vse dni nam je bilo vreme zelo naklonjeno, nekateri pogumneži so že zaplavali in se osvežili v hladnem morju, družili smo se ob skupni ribji večerji in se vse dni v dobri planinski družbi imeli lepo.

DSC01917~1

NV izlet na Lovrenc

V soboto, 6. 5. je v organizaciji odbora za VGN pri MDO Zasavje na Lovrencu potekalo srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev, priključili pa so se tudi ostali ljubitelji narave in gorskega cvetja, največ iz našega društva. Mnogo zanimivosti s tega področja sta predstavila biolog Dušan Klenovšek in gozdar, preds, MDO Jože Prah. Izlet je bil posvečen Vlasti M. Crnkovič, nedavno preminuli načelnici tega odseka pri MDO in pri našemu društvu. Majda pa je poskrbela za spomine.

DSC01869~1

Snežnik, 29.4.2023

V dolini je pomlad v razcvetu, po snežniških pobočjih pa med rušjem še debele snežne zaplate, pomladno cvetje pa komaj naznanja pomlad. Za spomine pa je poskrbela Majda.

In memoriam, Vlasta Medvešek Crnkovič (1968 – 2023)

Vlasta Medvešek Crnkovič je svojo mladost preživela na podeželju pod Kumom, kjer so ji starši odstirali številne  lepote in skrivnosti in jo s tem za vedno povezali z naravo in verjetno jo je prav to vodilo v študij biologije.

Vlasta se je v PD Kum Trbovlje vključila leta 1999 in kot diplomirana biologinja in ljubiteljica narave že takoj prevzela vodenje odseka za varstvo narave. Svoje znanje pa je v letu 2004 nadgradila s stanovsko licenco varuha gorske narave. Njeno delo je presegalo društveno dejavnost, zadnjih 12 let je vodila tudi odbor za VGN pri MDO Zasavje, nekaj časa je delovala tudi v komisiji za VGN pri PZS.

Vsa leta je v okviru domačega društva in na MDO vodila naravovarstvene izlete po Sloveniji in Hrvaški, predvsem pa po njenem ljubem Kumljanskem hribovju in Zasavju. O naravovarstvenih temah je pripravljala tudi vsakoletna predavanja ne le za planince, tudi za ostale občane v lokalnem in širšem okolju. Pri tem je pogosto sodelovala z Zavodom za varstvo narave in z Zavodom za gozdove. Odkrivala je številne zakonitosti in zanimivosti iz narave in pri tem izpostavljala pomen ohranjanja in odgovornega ravnanja v tem prostoru. Svoje znanje pa je z izjemno tankočutnostjo prenaša tudi na mlado generacijo. Za najmlajše so bile še posebno zanimive akcije prenašanja žabic preko ceste, opazovanje nočnih metuljev, spoznavanje polhov, ptic ter številnih skrivnosti v gozdu, na travnikih in ob potokih. Prav tako je tudi v srednješolskem centru v Novem mestu mladino v svojih predavanjih spodbujala k varovanju narave. Tudi njena profesionalna pot je bila povezana z okoljevarstvom, v našem mestu ji je bila zaupana skrb za odpadke in pitno vodo.

Vlasta je s svojimi zapisi in objavami v različnih medijih ozaveščala o pomenu varovanja narave in pri tem izpostavljala zmernost. Njena strokovnost je bila temelj, da je verjela v vse zakonitosti narave, v aktivizmu pa je pogosto zasledila pretirana negativna čustva, ki so po njenem mnenju naravi bila bolj v škodo kot korist.

Njeno delo v planinstvu je bilo v letu 2019 nagrajeno z zlatim častnim znakom PZS, v letu 2018 pa za delo na področju VGN z diplomo Angele Piskernik.

Draga naša Vlasta, mnogo, mnogo si dala nam in našemu društvu, mnogo znanja, mnogo idej v razmislek, mnogo drobnih nasvetov in mnogo prijaznih in toplih prijateljskih vezi. Tvoja pripravljenost in odgovornost za delo pri vseh naših dejavnostih v društvu, tvoja milina in dobrosrčnost, tvoja empatija do ranljivih, tvoje prijateljstvo – vse hranimo v naših srcih kot topel in nežen spomin na našo ljubo planinsko prijateljico. Hvaležni, da smo lahko vsaj nekaj časa hodili skupaj s teboj po planinski poti, se v teh žalostnih dneh poslavljamo od tebe. Ostajaš v naših srcih. Za vedno.

V aprilu, 2023

IMG_20230422_092503~1

Gradiška Tura

je 792 m visoki vrh na zahodni strani Nanoške planote. Nanj smo se povzpeli po Furlanovi zavarovani poti, del naše skupine pa po lahki vzporedni poti. Skupaj smo nadaljevali do zavetišča na Abramu, hitrohodci pa so nadaljevali še do Vojkove koče na Nanosu.

DSC00855~1

Menina planina, 5.4.2023

Seniorski izlet v aprilu. Sončen, a precej hladen dan, z veliko lepih razgledov. Usmerimo se na Goli vrh in nadaljujemo do koče, ki je v tem času seveda zaprta. Pomlad se tudi tu gori že prebuja in zagotovo bodo modre trate pomladanskega žafrana zmagale nad trdovratnim snegom. Sestopamo čez Biba planino, zaključimo pa pri dobrih in radodarnih ljudeh na Golicah. Majda pa je ujela vso to planinsko lepoto.

Porezen, 26.3 (21)~1

Porezen, 26.3.2023

Porezen je s svojimi 1630 m najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in je zato odličen razglednik po okoliških gorah. A nas je tokrat pustil na cedilu, megle so se vztrajno obešale na vse vrhove, tudi snega ni bilo več dosti, smo pa imeli kar nekaj družbe, saj je prav na ta dan potekal njihov tradicionalni že 46. pohod na Porezen

DSC00579~1

Gora Oljka, 15.3.2023

Prijeten spomladanski izlet seniorjev na Goro Oljko. Vtisi skozi Majdino oko.

DSC00399~1

Sabotin, 4.3.2023

Sabotin je 609 m visoki mejni greben nad Solkanom, odlični razglednik daleč naokoli. Nanj smo se povzpeli po severni poti, ki pelje po strmem pobočju nad Sočo mimo ostalin prve svetovne vojne, na grebenu pa se zaključi pri domu na Sabotinu in pred kratkim odprtim muzejem, posvečen tej isti vojni. Nadaljevali smo po grebenu do najvišje točke, nato do ostalin cerkve sv. Valentina in sestopili po južni poti v Solkan. Na poti so nas spremljali razgledi na bližnjo Sveto Goro na drugi strani turkizne Soče, v ozadju pa zasnežena veriga Julijskih Alp. Morje in Dolomiti pa so se skrivali v koprenastih meglicah. Za pot do Korade je zmanjkalo časa in volje, zato smo se do tja zapeljali z avti.

IMG_20230211_085024~1

S Trojan do Limbarske gore, 11.2.2023

Našo pot začnemo na Dolinah, malem zaselku nad Trojanami. Usmerimo se proti Golčaju. Pot nas vodi po gozdnih poteh do manjšega sedelca, kjer pridemo na južno stran grebena Na škalah, nato v rahlem spustu prečimo melišče, nadaljujemo spet skozi gozd in nato še po cesti do zaselka Borje pri Mlinšah. Tu nas na Hočevarjevi domačiji prijazno pogostijo z napitki in domačim pecivom, gospodar Ivan pa nam razkaže cerkev sv. Jakoba st. apostola. Cerkev iz 14. stoletja  je povsem obnovljena in je pravi arhitekturni biser vreden ogleda. Potem se napotimo dalje do Golčaja, kjer se spet ustavimo pri cerkvi sv. Neže. Tu se la malček podpremo, nato pa jo mahnemo naprej do Limbarske gore. Po daljšem počitku sestopimo v Krašnjo. Prijetna, nezahtevna pot po valovitih grebenih, skozi gozd in preko zasneženih travnikov ponuja čudovit razglede po bližnjem Posavskem hribovju in po bogato zasneženih in osončenih Kamniško Savinjskih Alpah in Julijcih.