All posts by : Marjeta Bricl

Iz Ravenske Kočne se usmerimo v zavarovano Slovensko pot, ki jo zlahka premaga tudi naš najmlajši udeleženec Nace. Od koče na Ledinah nadaljujemo po poti proti Jezerskemu sedlu in nato se na grebenu usmerimo levo na Ledinski vrh. Pod Skuto iščemo znamenito snežišče, kjer se je včasih dalo smučati dolgo v poletje, a je pod ostenji videti le malo snežno zaplato snega, ki je v tolažbo gamsom, ki se pasejo pod njo.  Do koče na Ledinah sestopamo po isti poti, do doline pa po malce lažji Lovski poti.

Naše »hitre noge« pa jo ucvrejo po zelo zahtevni Rudijevi vertikali na Veliko Babo, potem pa do Sedla pod Babo in po avstrijski strani na Jezersko sedlo, pa na Ledinski vrh in nas pri koči na Ledinah že ujamejo.

Za foto arhiv pa je spet poskrbela Majda.

Naše izhodišče je parkirišče Podvežak, le malce pod planino Podvežak. Po udobni in slikoviti poti pridemo do Sedelca, kjer se nam odpre pogled na mogočno kotanjo planine Korošice. Mi pa se usmerimo proti Mali in Veliki Ojstrici, potem pa se po lažji Kocbekovi poti spustimo na Korošico. Tu nas žalostna podoba pogorišča spomni na prijetno planinsko vzdušje, ki je včasih bilo doma na tej lepi planini, pa so po strašni neumnosti ognjeni zublji naredili svoje. Nadaljujemo pot proti Vodotočni in nato strmo v hrib čez Desko nazaj na planino Podvežak. No, tu pa je le bilo pri pastirjih začutiti nekaj radoživega planinskega vzdušja.

Za spomine pa je spet poskrbela Majda.

Zgodaj jo mahnemo z Vršiča na Prisojnik, hitre noge po Grebenski poti, malo manj hitre pa po lažji Slovenski poti, kjer se nadejamo tudi nekaj sence. Strma pot se vije po ostenju proti grebenu, da se je treba kar pošteno potruditi. A nas tik pod vrhom neprijazno pozdravi temen oblak, ki se pripelje čez greben gore in številne planince nažene z vrha. Zato se tudi naša skupinica odloči, da vrh osvojimo kdaj drugič. No, oblak se je razkadil, spet je zablestelo modro nebo, mi pa smo Prisojnik občudovali že od Poštarskega doma.

Kolikokrat že smo bili na Viševniku, na razgledni špički nad Pokljuko? No, tokrat pa smo ubrali malce drugačno pot. Z Rudnega polja smo se vzpeli čez smučišče, potem pa zaokrožili po desni strani po poti proti Lipanci. Precej daleč naokrog vodi slikovita pot vse do razcepa za Srenjski preval, kjer se odpre pravljično lepa krnica, ki jo z ene strani zapira Viševnik in z druge Mali Draški vrh, proti vzhodu se razteza greben Pokljuke vse do Debele peči, pod nami pa kipeči pokljuški gozdovi. No, potem pa se je treba vzpeti na Srenjski preval, še malček skrotja in previdnosti in že smo na zelenih livadah tik pod vrhom Viševnika. Sestopimo po južni, najkrajši poti nazaj na Rudno polje.

Razgledi, cvetje in vse lepote tega koščka sveta Majda skrbno zbira za lep spomin.

S parkirišča v Jakobah se usmerimo proti planinski koči pod Peco in nadaljujemo po zavarovani poti na vrh gore. Sestopili pa smo po lažji vzhodni poti do koče, kjer smo se v prijetni družbi zadržali kar nekaj časa. Ta tura je bila še posebej pomembna za našega mladega planinca Naceta, ki se je prvič spoprijel z jeklenico, klini in samovarovanjem. In šlo mu je izvrstno! Bravo, Nace!

Biologinja Vlasta M. Crnkovič, naša načelnica odseka za varstvo gorske narave, nas je tokrat popeljala po učni poti Drvošec ob Cerkniškem jezeru. Ob njenih poučnih razlagah in odkrivanju drobnih skrivnosti narave smo uživali v prelepi naravi. Nadaljevali smo v Rakovem Škocjanu, kjer sta najbolj navdušila veliki in mali naravni most. Vode v teh dneh ne na Cerkniškem jezeru ne v Rakovem Škocjanu ni bilo kaj dosti, pa vendar smo izlet zaključili z mnogimi novimi znanji. Izlet je eden od treh dogodkov, ki jih vključujemo v projekt Slovenija planinari in v TVU.

Kratka, a strma pot vodi na Visoki Mavrinc, 1562 m visoki vrh nad Kranjsko Goro, ki ponuja razkošne razglede v ostenje Prisojnika, proti Mojstovki in preko Kranjske Gore proti grebenu Karavank.

Prvi dan: Baška-Veliki Bag-Bratinac-Baška

Drugi dan: Treskavac-Veli vrh-Obzova-Draga Baščanska

Tretji dan: kanjon Vrženica

Četrti dan: vodeni ogled zgodovinskega mesteca Omišalj